90-letni Pierre Cardin in njegov nečak ter arhitekt Rodrigo Basilicati sta zaradi (pre)glasnih kritik na račun tega, kako bi se vklopila v okolico, odpovedala načrtovano gradnjo 60-nadstropne, trikrake stolpnice Palais Lumière (Palača luči). "Glede na to, da več kot dve leti po predstavitvi predloga še vedno nismo dobili zelene luči za pogodbo z izvajalci, je bila odločitev neizogibna," je za italijanske medije komentiral Basilicati. Še posebej je poudaril nasprotovanje ministra za kulturo, ki je potrdil, da je območje pod urbanističnim nadzorom.

Cardinova Palača luči naj bi zrasla v beneškem zaledju, na nekdanjem industrijskem območju Porto Marghera; kompleks naj bi na 2500 kvadratnih metrih ponujal tudi bazene, vrtove na višjih nadstropjih in celo heliport na strehi.

Glasno nasprotovanje projektu se je začelo lani; okoliške prebivalce je skrbelo predvsem, kako bo 245 metrov visoka stavba videti v kontekstu srednjeveškega mesta na vodi. "Benečani in Italijani so naveličani gledati, kako se nad Benetke zgrinjajo orjaške ladje za križarjenje in se nadnje kopičijo primeri najvulgarnejše komercializacije," je takrat pisal The Art Newspaper. Pobudo proti stolpnici, ki jo je začel Franco Miraco, svetovalec na ministrstvu za kulturo, so podprle številne znane italijanske osebnosti, tudi arhitekt Vittorio Gregotti in nobelovec Dario Fo.

Palais Lumière pa je zato imela podporo Luce Zaie, predsednika beneške regije, in regionalnega predstojnika ministrstva za kulturo, Uga Soragnija, ki je upal, da bo stavba, ki bi čisto lepo spadala na primer v Dubaj, spodbudila revitalizacijo industrijske žalosti, ki je trenutno Marghera. Zaia je v intervjuju za Corriere del Veneto še konec junija opozarjal, da bi odpoved projekta lahko odvrnilo tuje vlagatelje od potencialnih naložb v Italiji, "nekatere kroge v Rimu" (beri: ministrstvo za kulturo) pa je obtožil, da so "zaradi nesposobnosti in neumnosti" ovirali Cardinov načrt".

Zaradi umika načrtovane stolpnice bo beneški mestni svet leto le stežka končal v črnih številkah: računali so namreč na 22 milijonov evrov, kolikor bi jih zaslužili s prodajo zemlje, na kateri bi stal nebotičnik.

Prelomljena obljuba o "tamponskem območju"
Ko je Unesco Benetke leta 1987 uvrstil na svoj seznam svetovne kulturne dediščine, se je italijanska vlada obvezala, da bodo okrog mesta začrtali nekakšno "tamponsko območje", ki bi obvarovalo vizualno in okoljsko integriteto mesta. Tega niso nikoli naredili.