Savdska Arabija je znana predvsem kot izvoznica nafte; izkoriščanje bogatih vrelcev nafte pomeni tri četrtine vseh državnih prihodkov. Muslimani Savdski Arabiji pravijo tudi 'dežela dveh svetih mošej'; tu sta namreč najsvetejša kraja za muslimane, Meka in Medina. Foto:
Savdska Arabija je znana predvsem kot izvoznica nafte; izkoriščanje bogatih vrelcev nafte pomeni tri četrtine vseh državnih prihodkov. Muslimani Savdski Arabiji pravijo tudi 'dežela dveh svetih mošej'; tu sta namreč najsvetejša kraja za muslimane, Meka in Medina. Foto:
S satelitskimi posnetki iz zraka so britanski znanstveniki, denimo, našli najdbišča iz rimskih časov, pa tudi preučevali skrivnostne črte Nazca v Peruju in majevske ruševine v Belizeju.

Avstralski arheolog je skoraj dva tisoč morebitnih arheoloških najdišč v Savdski Arabiji našel iz udobnega stola v svoji pisarni v Perthu - s pomočjo satelitskih slik z visoko resolucijo, ki jih ponuja virtualni globus Google Earth. "Še nikoli nisem bil v Savdski Arabiji," priznava David Kennedy z univerze Western Australia. "To ni dežela, v katero bi bilo za arheologa najlažje priti," ga citira revija New Scientist.

"Krivoversko" raziskovanje zgodovine?
Savdska Arabija tej disciplini namreč ni pretirano naklonjena: najbolj ortodoksni kleriki se bojijo, da posveča preveč pozornosti civilizacijam, ki so cvetele pred vzponom islama, in tako dolgoročno izpodbija državno religijo. Leta 1994 je koncil tamkajšnjih klerikov menda izdal dekret, da bi ohranjanje arheoloških najdišč "lahko privedlo do politeizma in idolatrije" - oboje je v Savdski Arabiji s smrtjo kazniv prestopek. Kljub temu so v zadnjih letih le dopustili nekaj izkopavanj, denimo javnosti skoraj neznanih ruševin dva tisoč let starega mesta Maidan Saleh, ki je ležalo na južnem robu ozemlja mogočne nabatejske civilizacije.

Kennedy je 1.240 kvadratnih kilometrov puščave presejal z Google Earthom: našel je 1.977 morebitnih arheoloških najdišč, od tega 1.082 kamnitih grobnic kapljaste oblike. Arheologi se težko dokopljejo do zračnih posnetkov Savdske Arabije, ve povedati Kennedy. "Ampak Google Earth lahko to obide." Da je našel ostanke nekakšnega starodavnega življenja (in ne denimo rastlin ali zgolj senc), je Kennedy ugotovil tako, da je znanca iz Savdske Arabije, ki sicer ni arheolog, prosil, da je na dve od teh lokacij obiskal in jih fotografiral.

Vsega ni mogoče ugotoviti na daljavo
S primerjavo fotografij s podobnimi strukturami, ki jih je videl v Jordaniji, je Kennedy ugotovil, da so najdbišča stara do 9.000 let. Seveda pa se zaveda, da bi bilo treba vse skupaj videti v živo: "Samo z Google Eartha se pač ne da videti, ali gre za 150 ali 10 tisoč let stare strukture."

V petih letih, kolikor Google Earth obstaja, je področje "salonske arheologije" dobesedno vzcvetelo, še posebej odkar so na razpolago posnetki satelita SPOT 5, ki lahko doseže zemeljsko resolucijo 2.5m. Leta 2008 je podobno odkritje uspelo še eni avstralski skupini: raziskovalci iz Melbourna so v afganistanski puščavi Registan identificirali 463 morebitnih najdišč.