Po nekaj neuspelih poskusih prodaje je država spoznala, da bo najprej treba poskrbeti za obnovo. A denarja za temeljito obnovo ministrstvo nima, zato se v zadnjih letih izvajajo le nujna vzdrževalna dela. Za te so od leta 2013 porabili 16.300 evrov, za vzdrževanje grajskega parka pa še dodatnih 28.000 evrov. V letu 2016 načrtujejo popravilo strehe in kleparskih izdelkov ter ureditev odvodnjavanja.
Borl na prednostnem seznamu
Kot so pojasnili, so grad uvrstili na seznam sanacije najbolj ogroženih in najbolj kakovostnih enot kulturne dediščine, za katere želijo zagotoviti dodaten denar za prepotrebno sanacijo. V predlogu zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi so za Borl v prvi fazi zagotovili štiri milijone evrov, ki pa so še vedno odvisni od dokončnega sprejetja zakona.
Predlog evropskega projekta z novimi pristopi za razvoj turizma
Ob tem so projekt obnove in oživljanja gradu Borl predlagali tudi za sofinanciranje z evropskimi sredstvi. Projekt predvideva funkcionalno zaokroženo obnovo manjšega dela gradu za vzpostavitev infrastrukture za prezentacijo in interpretacijo pomena ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva kulturne dediščine.
Takšen projekt je ocenjen na 1,5 milijona evrov in bo po mnenju ministrstva s svojo vsebino prispeval k raziskovanju novih pristopov za razvoj kulturnega in naravnega turizma, ozaveščanju javnosti, ohranjanju narave in izobraževanju ter usmerjanju obiskovalcev in prebivalcev. Vsebine programov bodo oblikovane v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor, ministrstvom za gospodarstvo, lokalno skupnostjo in upravljavcem območja Natura 2000.
Dokler grad ne bo izpolnjeval pogojev za varno uporabo in ne bo imel zagotovljenega formalnega uporabnika, bo za javnost zaprt. Na ministrstvu preučujejo možnosti, da bi javnosti odprli vsaj del gradu, in sicer sanitarije, poročno dvorano oziroma kapelico in vstopno dvorišče.
Prenovitvena dela pogosto parcialna
Borl stoji na strmem skalnem pomolu nad starodavnim prehodom čez reko Dravo. Njegovi začetki segajo v 12. ali 13. stoletje. Tisti čas so na gradu živeli Anchensteini, ki pa so v 14. stoletju izumrli. Med številnimi lastniki gradu so bili Ptujski gospodje, Herbersteini, Turni, Sauerji in drugi. Med drugo svetovno so Nemci v gradu ustanovili zbirno taborišče, po vojni je bil podržavljen, bil kmalu urejen v begunsko taborišče, a bil zaradi neustreznih razmer tudi kmalu zaprt. Leta 1952 so ga za silo obnovili in v njem začeli gostinsko dejavnost, z večjo preureditvijo leta 1972 pa tam odprli hotel.
Prenovitvena dela so bila večkrat zelo neustrezno izvedena in sredstev za celovito prenovo nikoli ni bilo, zato je grad počasi propadal. Ko je leta 1981 odneslo most čez Dravo, so hotel zaprli. Grad je preraslo zelenje, več bogate opreme je izginilo, še dolgo so tam potekale občasne prireditve, zdaj pa je za javnost zaradi varnostnih razlogov zaprt.
Ministrstvo za kulturo ga je prvič na javni dražbi ponudilo na začetku leta 2013 za izklicno ceno 2,23 milijona evrov, drugič nekaj mesecev pozneje za 1,9 milijona evrov. Nato so poskušali še z zbiranjem ponudb za do 15 odstotkov nižjo ceno od izklicne na drugi dražbi, novo cenitvijo, razmišljali so tudi o možnosti javno-zasebnega partnerstva, a odziva ni bilo.
Za zaščito dediščine in oživitev gradu si v lokalnem okolju že deset let prizadeva Društvo za oživitev gradu Borl.