S stranjo www.gurlitt.info naj bi Gurlitt želel stopiti v stik z javnostjo in morebitnimi dediči umetnin. Po navedbah Gurlittovega tiskovnega predstavnika spletna stran izraža 81-letnikovo pripravljenost za dialog.

"Spoštovani dame in gospodje, dragi ljubitelji umetnosti, v zadnjih mesecih in tednih se je zgodilo veliko in se še vedno dogaja," je v kratkem pismu na vhodu v stran zapisal Gurlitt. "Hotel sem samo živeti s svojimi slikami v miru in tišini."

Spletna stran v angleškem in nemškem jeziku med drugim ponuja spisek vprašanj in odgovorov, ki izražajo Gurlittovo stališče do zaseženih umetnin. Sin trgovca z umetninami vztraja, da je zakoniti lastnik slik neprecenljive vrednosti, ob tem pa poudarja, da se zaveda svoje zgodovinske odgovornosti.

Primer, ki je odmeval po vsem spletu
Nemške oblasti so na zbirko več kot 1400 umetniških del marca 2012 naletele po naključju ob preiskavi Gurlittovega doma v Nemčiji. V zbirki, ki je po ocenah strokovnjakov vredna več kot milijardo evrov, so številna dela največjih mojstrov 20. stoletja, med drugim Pabla Picassa, Henrija Matissa, Emila Noldeja, Franza Marca, Maxa Beckmanna in Maxa Liebermana.

V začetku februarja je Gurlitt razkril, da je v svojem avstrijskem bivališču skrival še več kot 60 umetniških del, tudi slike Renoirja in Clauda Moneta.

Umetnine je v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja nakopičil Gurlittov oče, Hildebrand Gurlitt. Gurlitt starejši je v imenu nacistov prodajal sodobno umetnost, ki so jo ti imeli za "degenerirano".

Gurlitt trdi, da je zakoniti lastnik slik, strokovnjaki pa menijo, da so več sto slik nacisti ukradli njihovim prvotnim lastnikom, predvsem bogatim Judom v času holokavsta. Uradna preiskava še poteka.