80-letnik je v intervjuju za Der Spiegel, na uredništvo katerega je še pred kratkim poslal prošnjo, naj prenehajo objavljati njegovo ime, povedal svojo plat zgodbe. Kot je dejal, se spominja, kako je med vojno očetu pomagal pri reševanju umetnin iz opustošenega Dresdna. Prepričan je, da država nima pravice za zaseg zaklada, ki ga sam opisuje kot ljubezen svojega življenja.
Izguba zbirke, ki mu jo je carinska policija zaplenila iz njegovega stanovanja v Münchnu, je bila celo v primerjavi s smrtjo njegovega očeta Hildebranda, matere in sestre zanj najhujša ločitev, pravi. "Ničesar v življenju nisem ljubil bolj kot svojih slik ... Upam, da se bo kmalu vse razjasnilo in jih bom dobil nazaj," je dejal o zbirki, v kateri najdemo dela mojstrov, kot so Ernst Ludwig Kirchner, Otto Dix, Henri Matisse, Pablo Picasso in Marc Chagall.
Možnost, da bi kakšno izmed 1.406 slik vrnil preživelim lastnikom oziroma njihovim potomcem, zavrača, saj vztraja, da jih je pridobil oziroma podedoval zakonito. Kot pojasnjuje, je le občasno kakšno delo prodal, da bi pokril zdravstvene in bivanjske stroške, saj ni zahteval pokojnine. "Prostovoljno ničesar ne bom vračal," vztraja Gurlitt.
Leta 2010 ga je carinska policija ujela, ko je z večjo količino denarja prečkal švicarsko mejo, čemur je na začetku lanskega leta sledila preiskava stanovanja. V tem so bile nakopičene umetnine od renesanse do 20. stoletja, med temi tudi takšne, ki so veljale za vedno izgubljene, nekatere pa sploh niso dokumentirane.

Umaknjeno življenje med slikami
Gurlitt, čigar zbirko so strokovnjaki ocenili na milijardo evrov, pravi, da ne razume, čemu toliko hrupa. "Nisem Boris Becker (teniškega zvezdnika so münchenske oblasti na piko vzele pred kakšnim desetletjem, op. n.)," je dejal. "Zelo sem tih. ... Želel sem si le v miru živeti s svojimi slikami," je dejal o svojem izoliranem življenju.
Na nemško vlado se je medtem zgrnila huda kritika, češ da je odkritje zbirke toliko časa prikrivala in so jo razkrili šele mediji. Po prvotnem odklanjanju razkrivanja podrobnosti preiskave so zdaj oblasti s podatki vendarle radodarnejše. Objavljajo jih na spletu, da bi olajšali iskanje nekdanjih lastnikov, ki so jim jih v času nacističnega režima umetnine zaplenili ali pa so jih bili prisiljeni prodati po nizkih cenah.
Umik slik pred uničenjem Dresdna
Usoda Gurlittove zbirke ostaja nejasna. Odvetniki nekaterih judovskih zbirateljev menijo, da bi Gurlitt lahko obdržal kar nekaj del. O svojem očetu, ki je bil umetnostni zgodovinar, pravi, da je bila njegova naloga prodaja umetnin, ki so jih nacisti ocenjevali kot primerke 'degenerirane umetnosti', da bi zbrali sredstva za ustanovitev Hitlerjevega muzeja v bližini njegovega rojstnega kraja. Gurlitt vztraja, da njegov oče ne bi kradel Judom in tudi ne bi izkoriščal njihovega položaja, da bi lažje dobil slike. "Morda so očetu skrivoma ponudili kakšno umetnino, vendar je ne bi vzel. To se mu ne bi zdelo prav," je dejal za Der Spiegel.
Očetu Hildebrandu so delno judovske korenine, ki so ga v tridesetih letih stale službe, pozneje koristile, da se je po koncu vojne kljub delovanju za nacistično oblast izognil prestajanju zaporne kazni. Ko je leta 1956 umrl v prometni nesreči, je vdova zatrdila, da je bila zbirka vključno z družinsko hišo uničena v zavezniškem bombardiranju Dresdna.
Cornelius pravi, da sam s pridobivanjem slik nima ničesar, skrbel je zgolj za njihovo ohranitev. Spominja se, kako je očetu pomagal pri natovarjanju na tovornjak, ko so se sovjetske sile približevale Dresdnu. Najprej sta jih odpeljala na bližnjo farmo, zatem pa na grad v južni Nemčiji.
Če je bil njegov oče, potomec znamenite umetniške dinastije, vidna osebnost, ki se je srečeval z znanimi umetniki in pisci svojega časa, pa njegov sin Cornelius nikoli ni končal študija umetnostne zgodovine in do konca ostal odvisen od svojih staršev in mlajše sestre. Odvetnikov nima, pravi, saj jih ne potrebuje. "Nobenega zločina nisem zagrešil. Tudi če bi ga, bi do zdaj zastaral."

Odvetniki nekdanjih lastnikov preverjajo izvor slik, vendar zdaj še niso vložili tožb, oblasti pa nameravajo Gurlitta preganjati zaradi utaje davkov.