A arheološke najdbe na Piramidi so le detajl v dolgi zgodovini Maribora, ki je letos nosilec naslova Evropske prestolnice kulture. Tu so tudi razglednice, nekdanja gostilna Benetke, v kateri so se nekoč okrepčali splavarji, trta, ki je bila vedno pomemben del razvoja mesta, in seveda piramida, v katero je nekoč, tako kot prej v grad, udarila strela.
Po zgodovini štajerske prestolnice je na 2. programu TV Slovenija popeljala dokumentarna oddaja Hitim zgubljen skoz' mesto. Scenaristka oddaje je Maja Bahar, direktor fotografije in snemalec Marko Kočevar, montažer pa Zlatjan Čučkov.
Oddaja mariborski zgodbi ne sledi po običajni kronološki poti, ampak spoznavamo mesto predvsem skozi oči dveh protagonistov – arheologinje Mateje Ravnik in zbiralca lokalne zgodovine Primoža Premzla. Mateja se ukvarja z razvojem in stagnacijo nekdaj mogočnega grajskega kompleksa in za pravo razumevanje mora spoznati tudi zgodovino srednjeveškega mesta, ki je zraslo pod grajskim gričem. Primož Premzl je raziskovalec krajevne zgodovine in pomembnih mariborskih osebnosti. Zanima ga viceadmiral Wilheim von Tegetthoff in medijska potegavščina, Herman Potočnik in njegova hiša na Poštni ulici in fotograf Heinrich Krappek. Njuni poti se srečata.
Dragocena arheološka odkritja razkrijejo nova dejstva
Koroški grof Bernhard Speinheimski je v 12. stoletju na Piramidi pozidal grad Gornji Maribor, po katerem je dobila ime tudi naselbina pod gričem. Arheologom najbolj znano ime mariborskih gospodov je Ulrik III. Mariborski, čigar bronast pečatnik in keramični ovoj so našli na Piramidi.
Vinska trta vir mariborskega razvoja
Pod grajskim gričem je najverjetneje že tedaj uspevala vinska trta, ki je bila pravzaprav vedno izjemnega pomena za Maribor. Na njen račun je mestu od deželnega kneza uspelo pridobiti več privilegijev, od tistega o prisilni poti (vsi trgovci so morali potovati skoz Maribor) pa vse do privilegija o obveznem skladiščenju, vse to pa je mesto finančno krepilo.
Za živahno trgovanje z vinom so najbolj zaslužni Habsburžani, pod katerimi je mesto tudi najbolj raslo. Ob koncu 13. stoletja so se začele vanj naseljevati judovske družine in mu kmalu dale poseben utrip ter postale tudi gospodarsko jedro mesta. Danes o nekdaj močni judovski skupnosti skorajda ni več sledu. Konec 15. stoletja so jo izgnali, s tem pa je začela kopneti gospodarska moč kraja.
Nov čas prinese drugačno življenje
Če si dovolimo preskok nekaj stoletij, se velja ustaviti tudi pri zanimivi podobi Maribora v 19. stoletju. Nekatere stavbe so nadomestile nove, način življenja se je spreminjal. Skozi mesto je leta 1846 zapeljal prvi vlak in ga povezal z Dunajem in cvetočim Trstom, v Mariboru so se odpirali prvi industrijski obrati. Moderno življenje se je marsikje vendarle utrjevalo počasi, še na začetku 20. stoletja so ponekod še vedno stali hlevi in remize za vozove.
Podobo starega Maribora, mesta, ki se s potrebami sodobnega časa nezadržno spreminja, danes pričarajo obledele razglednice in fotografije. Kakšni so ti, nekdaj tako slikoviti in živahni mestni kotički, danes? Marsikaterega je izbrisal čas in marsikateri je v prav klavrnem stanju, spet drugi nostalgično zadiši … Sprehodite se med njimi v nocojšnji oddaji Hitim zgubljen skoz' mesto.