svojim muzejem, galerijam in arheološkim najdiščem, ki ne služijo toliko, kot bi po njihovem lahko, trudijo vnesti svežo energijo.

Minister za kulturo Dario Franceschini je na čelu nove pobude za večjo profitnost muzejev, galerij in zgodovinskih najdišč; odprti razpis za direktorje približno 20 ustanov, med njimi Galerije Uffizi v Firencah in Galerije Borghese v Rimu, ki je bil v številnih evropskih časopisih objavljen januarja, je bil njegova najdramatičnejša poteza doslej. Ta mednarodni "lov na talente" se je zaključil v torek, ko je ministrstvo objavilo imena dvajsetih novih vodij uglednih institucij.

Sedem od dvajsetih izbranih kandidatov ni italijanske krvi, tudi tista, ki sta se uspešno prijavila za vodenje Muzeja Akademije in galerije Uffizi v Firencah.

Če sami ne znajo - znajo vsaj prositi za pomoč
Italijanske oblasti so v zadnjem času velikokrat deležne očitkov, da ne znajo skrbeti za kulturno dediščino in da je ne znajo promovirati v javnosti. Nanje letijo obtožbe o nekompetentnosti, zbirokratiziranosti in korupciji, očita se jim tudi, da vanjo vlagajo premalo finančnih sredstev.

Italijanski muzeji, galerije in arheološka najdišča so v letu 2013 prinesli pičlih 380 milijonov evrov dobička - pičlih, če vemo, da je njihovo vodenje in vzdrževanje stalo 350 milijonov evrov, kot je v začetku leta poročala La Reppublica. Ob tem so zapisali še, da bi minister rad prevzel model Metropolitanskega muzeja v New Yorku ter muzejem dodal več vodičev, restavracij, kavarn in trgovin s spominki.

"Muzejski sistem je bil sklerotičen," poudarja Paolo Baratta z ministrstva za kulturo, ki je bil na čelu postopka izbire kandidatov. "Šibek sistem: nezadostna sredstva in hromeče regulacije. Tak sistem je zelo drugačen od stanja v tujini, kjer so muzeji resnična gonila kulture."

Nemška organiziranost
Dvajset novih direktorjev je enakopravno razdeljenih na deset moških in deset žensk. Med njimi je denimo nemški umetnostni zgodovinar Eike Schmidt, ki bo odslej vodil galerijo Uffizi, ter oblikovalec James Bradburne, ki prihaja na čelo Pinakoteke di Brera v Milanu. Akademijo bo vodila nemška zgodovinarka in muzejska direktorica Cecilie Hollberg.

Minister "osramotil Italijane"?
Čeprav so Italijani spremembe, ki jih minister opisuje kot "nadgradnjo sistema", večinoma komentirali precej diplomatsko, pa se nekateri nad njimi tudi pritožujejo. Umetnostni kritik in nekdanji namestnik ministra za kulturo Vittorio Sgarbi je na primer izjavil, da je Franceschini "Osramotil svojo vojsko izjemnih Italijanov". "Zakaj je bilo absolutno nujno najti sedem tujcev? In zakaj točno deset moških ter deset žensk? To je nekakšna politična korektnost ... predstava. Verjamem, da so v dvajseterici sposobni ljudje, ne verjamem pa, da je novi direktor Uffizija sposobnejši od odhajajočega."

Omenjeni zamenjani direktor, Antonio Natali, je za agencijo Ansa priznal, da ni pričakoval, da bo svojo službo obdržal. "Bil sem zagrenjen, ko sem končno dojel scenarij. Ampak s svojim delom sem nadaljeval po starem, kot da bom Uffizi vodil vse do leta 3000."

Novi direktorji bodo imeli popolno administrativno in umetniško avtonomijo, ne bodo pa smeli odpuščati zaposlenih, prav tako se bo od njih pričakovalo, da bodo sami poiskali nove zasebne finančne vlagatelje.