Ivana Nemaniča bodo nagradili za izjemen prispevek k ohranjanju slovenske filmske arhivske dediščine, rešitev in varovanje prvih filmskih zapisov in ustvarjenje začetnega fonda Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu RS. V letu 1964 se je zaposlil v Državnem arhivu LRS-a, današnjem Arhivu RS-a, in ko je arhiv štiri leta pozneje začel zbirati filmsko arhivsko gradivo, je prevzel skrb za novo področje. Opravil je pionirsko delo, saj je bil več kot poldrugo desetletje edini filmski arhivist na Slovenskem.

Zbral je in v Arhivu RS-a deponiral vse znano filmsko gradivo, ki je bilo do takrat pri različnih imetnikih, denimo Triglav filmu, Viba filmu, Unikalu in pri zasebnih snemalcih. Tako je nastajala zbirka slovenskih dokumentarnih, igranih in animiranih filmov od leta 1905 dalje, ki jo danes hrani Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS-a. Tik pred razpadom Jugoslavije je leta 1991 v Jugoslovanski kinoteki v Beogradu prevzel slovenski filmski fond in ga pripeljal v Ljubljano.

Kot piše v utemeljitvi, je bil pionir tudi pri strokovni obdelavi filmskega arhivskega gradiva. Med drugim je pripravil obsežen inventar Filmsko gradivo Arhiva RS, I. del: Dokumentarni filmi in II. del: Igrani in animirani filmi. S pionirskim delom pri zbiranju in obdelavi filmskega gradiva ter mentorstvom novih sodelavcev ustvaril temelj za ustanovitev filmskega oddelka, ki je prerasel v Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS. Tega je vodil do upokojitve leta 1997. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi častni znak svobode Republike Slovenije.

Pripomočki za uporabo in objavo gradiva
Arhivsko društvo bo Aškerčevo priznanje podelilo Mariji Čipić Rehar za pripravo kakovostnih pripomočkov za uporabo in objavo arhivskega gradiva v dveh zvezkih regest listin Nadškofijskega arhiva Ljubljana. Čipić Reharjeva je arhivarka v Nadškofijskem arhivu Ljubljana od leta 2004.

V zadnjem obdobju se je posvetila objavi regest zbirke listin. Plod njenega dela sta recenzirana zvezka regest listin: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1501–2015 in Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana II.: Brevi, župnije, uršulinke, prepisi listin. V obeh je strokovno obdelala, popisala in napisala regeste za 2012 listin. Objavo regest v klasični obliki, z opisom listine in navedki o objavah, dopolnjujeta osebni in krajevni indeks, ki bistveno olajšata iskanje želenih podatkov.

Priročnik z imeni in biografijami Ptujčanov
Aškerčevo priznanje bodo podelili tudi Dejanu Zadravcu za delo Ptujski meščani do uničujočega požara leta 1684: biografsko-prosopografski priročnik. Zadravec je od leta 2011 zaposlen v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, kjer je skrbnik starejšega arhivskega gradiva.

Delo Ptujski meščani do uničujočega požara leta 1684 je zastavil ambiciozno in precizno. Priročnik z imeni in kratkimi biografijami ptujskih meščanov je nastajal s pomočjo obstoječih arhivskih virov, v okviru rednega popisovanja in obdelave arhivskih fondov v arhivu ter na podlagi evidentiranja arhivskega gradiva v tujih arhivih in podatkov iz relevantne literature. Kot piše v utemeljitvi, ta biografsko-prosopografski priročnik predstavlja v dosedanjem nizu objav arhivskih virov novost in je odlična kombinacija klasičnega arhivskega strokovnega dela in znanstvenega zgodovinskega raziskovanja.