Ruska policija je potrdila, da so prijeli tudi sina osumljene muzejske sodelavke, ki jo je konec leta 2005 ob pregledu njenega oddelka na delovnem mestu zadela kap in je umrla.

Ruska tiskovna agencija Interfax, ki je sporočila novico, da sta že priprta oče in sin, se sklicuje na kroge blizu preiskovalcev. Proti vdovcu pokojne muzejske sodelavke so zato danes vložili obtožnico. Osumljenec je že priznal vpletenost v krajo večjega dela izmed skupno 221 dragocenosti, ki so jih ukradli iz svetovno znanega muzeja v Sankt Peterburgu. V stanovanju osumljenca so preiskovalci našli približno sto potrdil zastavljalnic, kjer je zastavljal ukradene predmete. Dobronamerni kupci so konec tedna policiji izročili še šest ukradenih eksponatov.

Identiteta osumljenih ostaja skrivnost
Prvo zaslišanje osumljencev, policija je skupaj pridržala tri osumljence, je potrdilo domnevo direktorja Ermitaža Mihaila Piotrovskega, da so kraje potekale daljše obdobje. Osumljenci so priznali, da so bili v preprodajo muzejskih predmetov vpleteni že od poznih 90. let. Piotrovski je dodal, da so imeli dostop do muzejskih depojev le štirje ljudje, je še poročala Itar-Tass. Identitete 54-letnega osumljenca in položaja njegove pokojne soproge v Ermitažu policija ni razkrila.

Koliko so resnično vredni ukradeni predmeti?
Iz Ermitaža so pred tednom sporočili, da je izginilo 221 predmetov, med njimi so bili dragulji, ikone in emajlirani kosi nakita, skupno vrednost pa so ocenili na najmanj 3,8 milijona evrov. Strokovnjaki ocenjujejo, da so ukradeni predmeti verjetno vredni nekajkrat več.

V muzejih morda ne bo mogel več delati vsak
Vodja federalne agencije za zakonodajni nadzor na področju množičnih komunikacij in zaščite kulturne dediščine Boris Borjarskov je dejal, da kraja v Ermitažu ni naključna, ampak precej običajna. Pojasnil je, da v Rusiji vsako leto ugotovijo od 50 do 100 tatvin iz muzejev. Naštel je več primerov tatvin v nekaterih drugih muzejih, ki so bile povezane. Zato misli, da bi bilo nujno spremeniti kriterije pri izbiri muzejskega osebja.

Delati bo treba hitreje
V Ermitažu so elektronsko bazo podatkov uvedli pred sedmimi leti, a izmed dveh milijonov eksponatov jih je v elektronskem arhivu le 153.000. Če bodo podatke v bazo še naprej vnašali tako počasi, bodo vsi eksponati vanjo vneseni šele čez 70 let.