Ermitaž morda celo največji dvorni kompleks na svetu. Foto: Hermitage Museum
Ermitaž morda celo največji dvorni kompleks na svetu. Foto: Hermitage Museum
Pieter Paul Rubens: Združitev zemlje in vode, Ermitaž
V zbirki, ki je postavila temelj kolekciji Ermitaža, je bilo veliko del flamskih slikarjev. Foto: Hermitage Museum
Carski porcelan
Tatovi so si postregli predvsem z izdelki iz porcelana in emajla. Foto: Hermitage Museum

Vodstvo Ermitaža je po inventuri ugotovilo, da je v zadnjih letih iz muzejskih arhivov izginilo prek 200 predmetov. Njihovo vrednost so ocenili kar na 78 milijonov evrov. Eksponate naj bi več let načrtno kradli sodelavci muzeja, ki so bili vsaj toliko previdni, da jih ni premamila kraja najbolj dragocenih predmetov. Izginili so predvsem kosi nakita ter okrasni predmeti iz emajla. Ti so predstavljali le manjši del zajetne Ermitaževe zbirke, v kateri je več kot 3 milijone eksponatov.

Ermitaža je pospremila še bolj tragična informacija. Ruski mediji so namreč poročali o nenadni smrti ene od arhivark tega muzeja. Čeprav vodstvo muzeja svari pred prehitrim povezovanjem obeh dogodkov, pa so hitro vzniknile govorice, da je arhivarka iz strahu pred preiskavo storila samomor. Preiskava zagotovo bo. In to temeljita. Vodja ruskega urada za varstvo kulturnih spomenikov Boris Bojarskov je že napovedal oblikovanje posebne preiskovalne skupine.

Z Italijo in Francijo obsedeni carji
Kompleks Ermitaž povezuje šest stavb ob reki Nevi, osrednje mesto pa zavzema Zimska palača, rezidenca nekdanjih ruskih carjev. Med letoma 1754 in 1762 jo je zgradil italijanski arhitekt Francesco Bartolomeo Rastelli. Da se je ruska cesarska družina odločila za italijanskega arhitekta, ni bilo nič presenetljivega, saj je bil ruski dvor skoraj "obseden" z Zahodno Evropo. Francoščina je bila na ruskem dvoru skoraj uradni jezik, Sankt Peterburg pa so si dvorjani zamislili kot "kopijo" italijanskih mest. Stavbe starega jedra so si po večini zamislili italijanski arhitekti, mesto pa je dobilo vzdevek Severne Benetke.

Navdušena zbirateljica umetnosti Katarina II.
Zametki muzejske zbirke, ki jo sestavlja več kot 3 milijone predmetov, so bili postavljeni leta 1764, ko je carica Katarina II. kupila zbirko, ki jo je berlinski trgovec Johann Ernest Gotzkowski oblikoval za pruskega kralja Friderika II. Zbirka je obsegala 225 slikarskih platen, med katerimi so prevladovala dela flamskih mojstrov, dobro pa je bila zastopana tudi italijanska umetnost 17. stoletja.

To so bili začetki. Do danes se je "nabralo" nepregledno število ne le umetniških del, pač pa tudi numizmatičnih raritet, primerkov prazgodovinske umetnosti, predmetov, ki predstavljajo rusko folkloro in razvoj opreme ruskih oboroženih sil, izdelke umetne obrti, posodo iz porcelana in še veliko drugih stvari. Muzej je velik ponos ruskega naroda, zato bodo verjetno zaradi razkritja nečastnih poslov zaposlenih, pregledi inventarja Ermitaža v prihodnje pa pogostejši.