Tri metre dolga freska najverjetneje prikazuje vulkan z dvema vrhovoma, ki je izbruhnil nad vasjo ob vznožju, in je nastala približno 6.600 let pred našim štetjem. Odkrili so jo v hiši iz blata in opeke, ki so jo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odkopali v Çatalhöyüku, enem izmed najbolje ohranjenih neolitskih arheoloških najdišč na svetu. Zdaj jo hranijo v Muzeju civilizacij Anatolije v Ankari.

Neolitska zakladnica, ki je niso odkrili do šestdesetih let
Starodavno mesto Çatalhöyük, ki je na področju 13 hektarjev uspevalo med letoma 8.000 in 6.000 pr. n. š., je bilo priča obdobju, v katerem so ljudje lovsko-nabiralski življenjski slog počasi zamenjali za kmetovanje. Na lokacijo je naletel britanski arheolog James Mellaart in tam med letoma 1961 in 1965 odkopal gosto naseljeno in pozidano območje; v številnih hišah so bile osupljive stenske slikarije in dekorativni predmeti. Strokovnjaki danes ocenjujejo, da je na tem območju živelo tudi do 8.000 ljudi.

Preprosti vzorčki ali resnična skica vasi?
Seveda obstajajo skeptični arheologi, ki trdijo, da freska "vulkana" v resnici ne prikazuje nič drugega kot preprost geometrični vzorec pod leopardovo kožo brez glave (pogost motiv na drugih freskah v okolici) - a teorija, da je prav to najstarejši zemljevid na svetu, je prav tako trdoživa. Zdaj je dodatne argumente v korist tej domnevi nanizala skupina znanstvenikov z Axlom Schmittom z Univerze v Kaliforniji na čelu, povzema NPR.

Letnici bi se lahko prekrivali
Lani je Schmittova ekipa ob vznožju gore Hasan, vulkana, ki leži približno 130 kilometrov severovzhodno od Çatalhöyüka, iskala dokaze, da je vulkan izbruhnil tudi v času razcveta mesta pod njim. Vzorci usedlin so pokazali, da je Hasan najverjetneje izbruhnil okrog leta 6.960 pr. n. š. Čisto mogoče je, da je vest o izbruhu za kratek čas prešla v ustno izročilo, preden se je nekdo odločil, da jo upodobi tudi na svoji steni.

Kljub tem novim podatkom se za lento "najstarejšega zemljevida na svetu" potegujejo tudi drugi pretendenti: kot zemljevid so interpretirali tudi neko 14 tisoč let staro risbo iz Španije, podobno pa si Čehi razlagajo tudi svojo, 25 tisoč let staro slikarijo.