Z neposrednim prenosom prireditve Dom v jeziku, ki je v soboto, 8. junija, potekala na Rašici, smo obeležili dan Primoža Trubarja. Pozornost pa namenjamo tudi sodobnemu romunsko-francoskemu pisatelju Mateiu Vișniecu.

Matei Vișniec, ki je danes eden najbolj znanih in najuspešnejših romunskih književnikov, že več kot trideset let živi in deluje v Franciji. Foto: Facebook/Matei Vișniec
Matei Vișniec, ki je danes eden najbolj znanih in najuspešnejših romunskih književnikov, že več kot trideset let živi in deluje v Franciji. Foto: Facebook/Matei Vișniec

Vsakokrat, ko George reče: "Imam udarno novico," se mu zasvetijo oči. Ne vem, ali so njegove besede mišljene resno, ironično ali samoironično.

"Matei Vișniec ali kako se upreti diktaturi načrtovane zmede" je Agata Šega naslovila svojo spremno besedo k romanu Načrtovana zmeda, ki bo kmalu izšel pri založbi Malinc v njenem prevodu, soprevajalke romana pa so bile še Meta Kompara, Klara Katarina Rupert in Klara Rus. Pisec romana Matei Vișniec, ki je danes eden najbolj znanih in najuspešnejših romunskih književnikov, že več kot trideset let živi in deluje v Franciji, je vsestranski literarni ustvarjalec, pesnik, dramatik, pisec romanov in krajših proznih besedil. Ne njegove poezije ne proze doslej še nismo mogli brati v slovenskih prevodih, pač pa je SNG Nova Gorica v letih 2015 in 2016 postavil na oder dve njegovi gledališki deli.

Matei Vișniec se je rodil 29. januarja 1956 v mestu Rădăuţi na skrajnem severu Romunije. Študiral je filozofijo v Bukarešti in soustanovil literarni krožek Cenaclul de Luni (Ponedeljkov krožek), ki mu je pripadal tudi istega leta rojeni, a v Sloveniji bolj znani pisatelj Mircea Cărtărescu. V ta krog spada kakih štirideset postmodernističnih avtorjev, večinoma pesnikov, ki jih imenujejo tudi 'generacija osemdesetih'. V romunščini ali francoščini je napisal več kot petdeset gledaliških del, njegova proza pa je zunaj Romunije manj znana, verjetno tudi zato, ker jo še vedno piše v romunščini. Obsega nekaj krajših besedil in sedem romanov. Glavni junak romana Načrtovana zmeda nosi francosko obliko pisateljevega imena in je torej nekakšen njegov drugi jaz. Dogajanje je postavljeno v čas bližnje prihodnosti, ko Mathieu Caradin, mladi, naivni ter idealov o novinarskem poklicu polni novinar in nesojeni pesnik, prispe z juga Francije v Pariz in se zaposli v neki radijski hiši. Tam se sreča s starimi novinarskimi mački, nekakšnimi možnimi projekcijami samega sebe na različnih stopnjah pravkar začete novinarske kariere. Na tej ravni je Načrtovana zmeda kot skalpel ostra kritika sodobne družbe, politike, predvsem pa medijev, ki v neusmiljeni borbi za čim bolj škandalozne in šokantne novice in s tem za čim višji odstotek gledanosti in poslušanosti ne zanemarjajo le resnice, ampak tudi najosnovnejšo človeško etiko. Izbrali smo poglavji omenjenega romana.

Interpret Jernej Gašperin, režiserka Ana Krauthaker.

Literarni nokturno – Matei Vişniec: Načrtovana zmeda

Primožu Trubarju se na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z literarnim dogodkom Dom v jeziku. Foto: Trubarjeva domačija
Primožu Trubarju se na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z literarnim dogodkom Dom v jeziku. Foto: Trubarjeva domačija

Dan Primoža Trubarja – Dom v jeziku
Kako pomemben je slovenski jezik za narod in vsakega posameznika, ki mu pripada? Dan Primoža Trubarja, slovenski državni praznik, nas vsako leto spomni na to pomembno vprašanje. Primožu Trubarju se na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z literarnim dogodkom Dom v jeziku, na katerem predstavljamo nagrajene sodobne slovenske avtorice in avtorje: Ajdo Bračič, Miriam Drev, Blaža Božiča, Jerneja Županiča, Andreja Predina in Ksenijo Šešerko. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars. Scenarist mag. Matej Krajnc dogodek začenja z odlomkom pesnitve Primož Trubar iz leta 1904, tj. kot pravi "veličastnim delom o človeku, ki mu ni bilo vseeno za opismenjevanje in branje, ki se je trudil, da bi med njegove 'lube Slovenze' beseda prišla tudi prek večkrat listanih strani tiskanih knjig".

Režira Alen Jelen, glasbena opremljevalka je Darja Hlavka Godina, voditelja Maja Moll in Igor Velše, tonska mojstra Matjaž Miklič in Urban Gruden.

Dan Primoža Trubarja – Dom v jeziku

Vladimir Kos je skoraj štiri desetletja predaval klasično filozofijo na jezuitski univerzi Sofia v Tokiu in skoraj šest desetletij deloval kot misijonar med zapuščenimi otroki in brezdomci v predmestju Tokia. Foto: BoBo
Vladimir Kos je skoraj štiri desetletja predaval klasično filozofijo na jezuitski univerzi Sofia v Tokiu in skoraj šest desetletij deloval kot misijonar med zapuščenimi otroki in brezdomci v predmestju Tokia. Foto: BoBo

Oblaki. / Še več galebov. / Kam? Kam?
Drugega junija je minilo 100 let od rojstva duhovnika jezuita, misijonarja, pesnika, prevajalca in esejista prof. dr. Vladimirja Kosa. Kot misijonar je skoraj šest desetletij deloval med zapuščenimi otroki in brezdomci v predmestju Tokia na Japonskem, na univerzi v Tokiu pa štiri desetletja predaval klasično filozofijo. Svojo prvo knjigo poezije je izdal leta 1945, do smrti leta 2022 jih je objavil še 28. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi.

Literarni portret je leta 2004 pripravila Tina Kozin; interpret je bil Boris Juh, brala sta Jure Franko in Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec je bil Marko Stopar, tonski mojster Jure Culiberg, režirala je Ana Krauthaker.

Literarni portret – Vladimir Kos

Oj hudobne duše, polne neumnih predsodkov. Žalostna vam majka.
Josipina Turnograjska velja za prvo slovensko pisateljico in skladateljico. Pisati je začela pod vplivom svojega učitelja kaplana Lovra Pintarja in pozneje pesnika domoljubnih pesmi Lovra Tomana, ki je študiral pravo v Gradcu ter kmalu postal njen mož. Kratko pripoved z naslovom Nedolžnost in sila je objavila leta 1851 v Slovenski bčeli, literarnem časopisu, ki je izhajal med letoma 1850 in 1853 v Celovcu in ga je urejal Anton Janežič. V njem je oživila nesrečno življenjsko zgodbo Veronike Deseniške.

Josipina Turnograjska je umrla stara komaj dvajset let. Njen literarni opus obsega tri ohranjene pesmi in 38 povestic, kot je sama poimenovala svoja dela. Večina jih je ostala v rokopisu. Po letu 1926 proznih in pesniških del Josipine Urbančič Turnograjske niso objavljali – vse do leta 2009, ko so izšla prvič v celoti v znanstveni monografiji Mire Delavec Touhami z naslovom Moč vesti. Letos je pri Kulturnem društvu Josipine Turnograjske izšlo njeno zbrano delo z naslovom, ki si ga je zamislila že sama leta 1851: Ogledalo slovenskega srca. Knjigo je uredila Mira Delavec Touhami, tudi avtorica spremnega besedila.

Povestico Nedolžnost in sila je leta 2007 interpretirala Maja Sever. Režiser je bil Klemen Markovčič.

Literarni nokturno – Josipina Turnograjska: Nedolžnost in sila

Spored literarnih oddaj med 9. in 15. junijem 2024

9. junij

Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Rudolf Badjura: Zimski vodnik po Sloveniji

Spomini, pisma in potopisi – 19:30 (Ars)
Tone Partljič: Ne bom jih pozabil – Stane Sever

Literarni portret
Vladimir Kos – ob 100. obletnici rojstva

Literarni nokturno – 23.00 (Ars)
Konstanty Ildefons Galczynski: Začarana kočija

10. junij


Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Rok Komel: Na Mirójevi razstavi

11. junij

Literarni večer – 21.00-21:40 (Ars)
Renesansa

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Josipina Turnograjska: Nedolžnost in sila – ob 170. obletnici smrti

12. junij

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Izet Sarajlić: Nobena ti

13. junij

Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Norveška književnost po berlinskem zidu

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Tisoč in ena noč – zgodba iz 3. knjige

14. junij

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Anna Onichimowska: Oddam ženo v dobre roke

15. junij

Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Igor Krivokapič: Affettuoso

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi)
Vanja Pegan: The nighthawks