"Zgroženi smo nad ravnjo nekulturnosti javnega komuniciranja v slovenskem prostoru, nad hladnokrvno ignoranco številnih nepoučenih ljubiteljskih, a žal tudi profesionalnih komentatorjev iz vrst slovenskega novinarstva in politike, in ne nazadnje nad razpuščenostjo spletnih medijev, ki brez jasne uredniške politike dopuščajo objave neutemeljenih, nereflektiranih, domala straniščnih zapisov in jim s tem pripisujejo status dejstev," so med drugim zapisali v Društvu slovenskih književnih prevajalcev.

Kot so še zapisali, protestirajo "proti neznosni lahkosti gostilniškega vrednotenja umetnosti in področja kulture", ki ga po njihovem prepričanju občuti tudi prevajalski ceh, in proti banalizaciji debate v medijskem prostoru, kjer umetnika enačijo z lenuhom, parazitom in brezdelnežem.

Razočarani so tudi nad vrhom slovenske politike, premierjem Mirom Cerarjem in predsednikom republike Borutom Pahorjem, državnimi ustanovami, ki morajo varovati ustavne vrednote, ter ne nazadnje nad ministrom za kulturo Tonetom Peršakom, ki bi moral prvi (u)braniti kulturo.

Pogrešamo odziv ministra za kulturo
Podobno skrb nad stanjem v slovenskem javnem diskurzu so izrazili tudi Društvu gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, ki prav tako pogrešajo odločnejši in glasnejši odziv ministra za kulturo in političnega državnega vrha. Glasno je le, kot ugotavljajo, zgolj "hrumenje brezobzirnih razdiralcev, ki s psevdoutemeljenim blatenjem nimajo težav".

"Prevladujoča ignoranca oblastnikov do umetnosti se simptomatično kaže tudi v ne-kulturni politiki, ki z nepremišljenostjo sodobnemu času ustrojeno umetnost duši in ji onemogoča regionalno prisotnost in razvoj. Delež prebivalcev večine umetniške produkcije nevladnega sektorja zaradi pomanjkanja postprodukcijskih mrež sploh ne more videti. Kulturni domovi z bogato infrastrukturo samevajo ali pa ga polnijo lahkotnejše vsebine. Vpogled v sodobnejši umetniški ustroj je (postal) ekskluziven in skoncentriran le na središče," so zapisali.

Tako zastavljena država bi obstala tudi brez kritikov, interpretov in razlagalcev umetnosti. "Morda pa tudi brez umetnosti in umetnikov. Večinska neudeležba Prešernovih nagrajencev na sprejemu pri predsedniku Pahorju govori s subtilno zgovornostjo in bi pri slehernem politiku morala vzbuditi vsaj impulz introspekcije," še opozarjajo.

Književni prevajalci, gledališki kritiki in teatrologi se tako pridružujejo protestom drugih kulturnih organizacij in posameznikov. Sovražnost, usmerjeno proti letošnjim Prešernovim nagrajencem, so pred tem ostro obsodili tudi v Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov, Združenju dramskih umetnikov Slovenije in Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Predvsem gre za očitke proti intermedijski umetnici Maji Smrekar in gledališki ustvarjalki Simoni Semenič. V društvih so se zavzeli za svobodo umetniškega izražanja, napade pa razumejo kot napad na vse umetnike. Ogorčenju se je priključil tudi minister za kulturo Tone Peršak, ki je javno zgražanje in moraliziranje označil za še bolj nesprejemljivo, ker v veliki večini izhajata iz nerazumevanja sporočil umetnikov.