Zbranim je mariborski župan Franc Kangler predstavil projekt EPK in dogovor šestih mestnih občin za sodelovanje pri projektu, kar se mu zdi še posebej pomembno za razvoj kulture. Predstavil je udeležence projekta in zagotovil, da se sam ne namerava vmešavati v programski del projekta, bo pa sodeloval pri zagotavljanju prostorskih ter investicijskih aktov. Župan tudi meni, da je vizija dobro zastavljena, vendar ne bo šlo brez pomoči države. Ministrstvo za kulturo se zaveda, da gre za nacionalni projekt, a za zdaj finančnih načrtov še niso dokončno usklajeni.

Kangler je povedal, da ne želijo bremeniti rednih programov s področja kulture, bo pa treba poiskati primeren koncept, da se v prihodnjih letih v državnem proračunu najde primerne postavke. Mariborski župan je predstavil tudi nekaj projektov, ki se v povezavi z EPK-jem že dogajajo; npr. nastajajoče lutkovno gledališče in že odprta Karantena. Sicer pa je izrazil željo, da bi v času EPK-ja sodelovali tudi z ljubljanskimi kulturnimi ustvarjalci.

S podporo minstrstva
Vladimir Rukavina, vodja začasnega sekretariata pri EPK-ju, ki je bil zadolžen za pripravo drugega zagovora v Bruslju, je potrdil dober začetek sodelovanja z novo ministrico in še dodal, da bodo sami vztrajali pri tem, da se v celoti izpelje program, kot je bil predstavljen leta 2007 in je zapisan tudi v nacionalnem programu za kulturo.

Ta predvideva, da bo država nosila 40 odstotkov stroškov za programske vsebine, ki so sicer omejene na 50 milijonov evrov, pri čemer bo treba najti še nekaj dodatnih virov, saj se je aktualni proračun programskega dela trenutno ustavil pri 57 milijonih, predvideni skupni stroški pa znašajo 200 milijonov evrov, pri čemer investicije v infrastukturo znašajo 143 milijonov evrov. Mestna občina Maribor in partnerska mesta naj bi pri tem prispevali slabih 43, državni proračun in strukturni skladi dobrih 46 odstotkov, drugo pa naj bi pridobili z lastnimi prihodki, neposrednimi evropskimi sredstvi, državnimi in evropskimi razpisi ter zasebnimi viri.

Projekt EPK prednostni kriterij
Država naj bi po predvidevanju organizatorjev vključno s strukturnimi skladi do leta 2012 zagotovila 22 milijonov evrov za program in 71 milijonov evrov za investicije v kulturno infrastrukturo. Vendar je državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko povedal, da lahko zagotovijo največ do deset milijonov evrov za program in največ do 20 milijonov za investicije, ter pri tem dodal, da je projekt EPK prednostni kriterij pri vseh razpisih in pozivih ministrstva do leta 2012.

Državni sekretar je ob tem še dodal, da so neposredna proračunska programska sredstva le prvi od štirih stebrov, po katerih lahko država pomaga EPK-ju. Med preostale tri spadajo še redni programski razpisi ministrstva za kulturo, investicije ministrstva v nacionalno kulturno infrastrukturo, kjer je bila kot prva na prioritetni listi izpostavljena Umetnostna galerija Maribor, četrti steber pa so kandidature za kohezijska sredstva. Že hipotetični seštevek vseh štirih stebrov pa po Pelkovih besedah pokaže, da bo država v prihodnjih treh letih v EPK vložila med 25 in 35 milijonov evrov, kar je celo več, kot je izhodiščna zaveza nacionalnega programa za kulturo.

C. R.