Pripoved je v ljubljanskem Cankarjevem domu z zbranimi na bazarju delil Boštjan Gorenc – Pižama, ministrica za kulturo pa je v njej prepoznala zgodbo, ki govori o potrebi med šolskimi klopmi širiti segmente, vezane na razmislek, kultiviranje, vplivanje, ne samo ustvarjanje, ampak tudi širše – kultiviranje kulturnega dialoga, 'kar je potrebno, če se ozremo že na včerajšnji dan'.
Ob odprtju je izrazila Širca veselje, da se je leto dni potem, ko so kulturni bazar pripravili prvič, tako razširila zavest o potrebnosti uvajanja kulturne vzgoje v šolstvo in v vrtce več kot potrebno in da je to razmišljanje naletelo na tako velik odziv.
O bogatem kulturnem življenju slovenskih šol se je v letu in pol številnih obiskov prepričal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ki pa je dodal, da to ni razlog, da ne bi šli še drugam preverit, kaj ustvarjajo drugi. "To je gotovo priložnost, da si izmenjamo poglede, pristope, nove vzorce mišljenja in življenja," je še dodal, pri tem pa poudaril, da ima v času krize kultura 'v vseh dimenzijah priložnost, da obrne svet na bolje'. "Ekonomisti in finančniki so pokazali svojo zmožnost in če gremo nazaj v zgodovino, je jasno, da so glavni preboji in rešitve v spreminjanju sveta, ko je ta začel nastajati pri umetnikih, slikarjih, glasbenikih, piscih ... Oni so ustvarjali nov svet na drugačnih osnovah, pripeljali nove koncepte, po katerih se je začel postopoma svet razvijati po novih tirnicah," je še dodal minister.
Kulturna ponudba, zbrana na enem mestu
V ljubljanskem Cankarjevem domu je bil dan rezerviran za drugi Kulturni bazar, s katerim želijo ozavestiti o pomenu kulturno-umetniške vzgoje že v zgodnjih letih ter skrbi zanjo skozi celoten šolski sistem. Na to ne želijo opozoriti le v vzgojno-izobraževalnih zavodih na vseh ravneh izobraževanja, ampak tudi študente različnih pedagoških smeri ter vsem drugim, ki se zavedajo pomena kulturno-umetnostne vzgoje kot enega pomembnejših elementov vzgoje in izobraževanja, pa tudi same starše. V ta namen se je v vseh dvoranah osrednjega slovenskega kulturnega hrama predstavilo več kot 150 kulturnih ustanov in samostojnih kulturnih ustvarjalcev po Sloveniji, katerih programe sofinancira ministrstvo za kulturo.
Bogato in pestro kulturno ponudbo si je ogledalo okoli 500 strokovnih delavcev iz predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega programa. Kulturne ustanove in ustvarjalci so se predstavili na številnih stojnicah, pa tudi na gledaliških, lutkovnih in plesnih predstavah, koncertih in filmskih projekcijah.
Ples, lutke in gledališče
Posebna pozornost je bila namenjena trem deficitarnim področjem - filmu, gledališču in sodobnemu plesu, ki po ocenah organizatorjev v kurikularnem sistemu niso zadostno zastopane. Sodobni ples so obiskovalcem približali s plesnimi miniaturami in predstavo Čarovnik iz Oza, ki so jih pripravili JSKD, Plesna izba Maribor, Zavod EN-KNAP in Društvo za sodobni ples Slovenije. Andrej Rozman - Roza je pripravil lutkovno predstavo po motivih Andersenovega Vžigalnika, LG Maribor lutkovno predstavo Pedenjped, Gledališče Konj pa Krokijevo gledališče. Omenimo še gledališko predstavo Martin in Gregor – od junaka do bedaka, Kurenta v izvedbi Mini teatra in Roberta Zucca na odru bližnje SNG Drame.
O lutkah sta Irena Rajh Kunaver in Jelena Sitar govorili tudi na predavanju z naslovom Lutke in nasilje, Silvan Omerzu o nastajanju lutkovne predstave, Katarina Klančnik Kocutar pa o dramatizaciji besedil v lutkovnem gledališču.

Učimo se s filmom
Kot rečeno, je bilo kar nekaj prostora namenjenega sedmi umetnosti. O tej sta spregovorila Mitja Raichenberg in Klemen Belhar, predstavili so nov slovenski film Gremo mi po svoje Miha Hočevarja in se pogovarjali tudi z ustvarjalci filma, pa tudi z mojstri slovenske animacije se je bilo mogoče seznaniti. Barbara Kelbl iz Kinodvora in Staša Tome iz Prirodoslovnega muzeja pa sta govorili na temo Učimo se s filmom.

O arhitekturni dediščini
Pozornost so na bazarju namenili spoznavanju in popularizaciji arhitekturne dediščine, dnevom evropske kulturne dediščine in njihovi akciji Spoznaj, varuj, ohrani v katero se vsako leto poveže 49 držav, kot iztočnico pa je dokumentarne serije Zgodovina arhitekture za predavanje o tej temi vzel njen avtor Andrej Doblehar.

Kulturno izobraževanje na RTV Slovenija
RTV Slovenija je na stojnicah in predavanjih predstavila tudi preostali program, namenjen izobraževanju otrok in mladine. Radio je na primer studio za to priložnost prestavil kar v preddverje Cankarjevega doma, kjer so nastajale četrtkove oddaje in pogovori na temo kulturnega bazarja, pripravili pa so tudi učno uro z radijsko igro Rdeča nogavička. Urednica otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija Metka Dedakovič je predstavila otroške oddaje TV Slovenija, Tanja Mojzer pa dostopnost ponudbe na otroškem portalu MMC RTV Slovenija. Svojo ponudbo je predstavila tudi Založba kaset in plošč RTV Slovenije.

Cankarjevo pisanje in glasba Katalene
Na predavanju ABC intermedijska umetnost so govorili o osnovnih konceptih intermedijske umetnosti in njenega povezovanja z drugimi predmetnimi področji. Dogajanje na bazarju bo potihnilo šele v večernih urah, ko bodo med drugim razpravljali o tem, kako približati Cankarja mladim. Za glasbeni delež bo ob koncu bazarja poskrbela skupina, ki ljudsko glasbo ponuja v novi preobleki, Katalena s koncertom za vse starostne skupine.
Bazar so letos pospremili trije katalogi ponudbe kulturno-umetnostne vzgoje, namenjeni vrtcem, osnovnim šolam in srednjim šolam.