T. i. zakon o kulturnem evru je v prvem branju naletel na širšo podporo poslancev, proti so bili le poslanci SDS-a. Država bi na podlagi uvedbe tega predloga zakona v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi v državnih proračunih za obdobje 2020—2026 zagotovila dodatnih 122,6 milijona evrov.

Kaj bi s predlaganim zakonom lahko zagotovili?
S predlaganim zakonom bi zagotavljali enakomeren razvoj na področju kulture, dostopnost do kulturnih dobrin in nadaljnjo izvedbo tistih programov v kulturi, za katere je treba nujno zagotoviti sredstva. Sredstva bi bila med drugim namenjena sanaciji najbolj ogroženih in najpomembnejših enot kulturne dediščine, ureditvi osnovnih prostorskih možnosti za nekatere osrednje javne zavode s področja kulture, gradnji infrastrukture za slovenski jezik v digitalnem okolju in odkupom predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.

Področje kulture je bilo v zadnjem obdobju močno prikrajšano tako v finančnem kot organizacijskem smislu, še posebej po koncu leta 2013, ko je prenehal veljati tretji zakon o kulturnem evru, naslednji pa leta 2014 zaradi varčevalne politike preteklih vlad ni bil sprejet, je na seji DZ-ja povedal Matić.

Slišati je bilo očitke o nabiranju političnih točk
Spomnil je, da je bilo ministrstvo za kulturo, čeprav vlada obrača težnjo financiranja navzgor, neuspešno pri sprejetju novega tovrstnega zakona. Na začetku svojega mandata je predlog zakona o kulturnem evru neuspešno v usklajevanje poslala takratna ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Toneta Peršaka je nato ponovno poskusilo uskladiti zakon s koalicijskimi partnerji, a prav tako neuspešno.

V predstavitvi poslanskih stališč so podporo predlogu zakona izrazili vsi poslanci, čeprav je bilo slišati tudi očitke o nabiranju političnih točk. Splošno razpravo o zakonu so poslanci opravili v petek v sklopu redne marčevske seje.