Z nami so delili tudi svoje načrte in predstavili svoj pogled na tiste dogodke ali dosežke, na katere so v letu 2005 najbolj ponosni. Tako lahko izvemo, da bo Siddharta v letu 2006 posnela četrti studijski album, da bomo šestega Harryja Potterja v slovenščini brali sredi februarja, in da je Mozart najljubši skladatelj dirigenta Davida de Villiersa.

Vasko Simoniti,
minister RS za kulturo
"Najprej bi omenil dejstvo, da so se z rebalansom 2005 sredstva za kulturo, s katerimi razpolaga ministrstvo, povečala za 1,591 milijarde SIT, na skupno 34.876,757.000 SIT. To je dobra podlaga tudi za naslednje leto, ko se bodo sredstva spet povečala in se bo krivulja, ki je doslej več let kazala upadanje sredstev za kulturo, še naprej dvigala. Sicer pa bi med dosežki tega leta omenil novi zakon o RTVS, ureditev statusa Kinoteke kot nacionalne institucije, večja podpora celotni verigi knjige, večja podpora likovnim ustvarjalcem (razstavnine, ki jih doslej ni bilo), zasebnim galerijam, naročilom za nova glasbena dela; z domačim in evropskim denarjem smo podprli oz. ustanovili 15 multimedijskih centrov po Sloveniji, namenili 150 mio SIT dodatnih sredstev za filmsko produkcijo in za kulturno dediščino 300 mio SIT več - in s tem obnovili vrsto kulturnih spomenikov. Napisanih je troje pomembnih zakonov s področja medijev, arhivov in založništva, ki bodo še v 2005 poslani v nadaljnjo proceduro. K dosežkom lahko štejemo tudi višji limit za uveljavljanje normiranih stroškov in za priznanje posebne osebne olajšave, saj novi Zakon o dohodnini za kulturnike in samostojne novinarje predvideva dvig tega zneska s 3,990.000 na 6,000.000 tolarjev.

Kritike, da bi zaradi dela z novim zakonom o RTVS ministrstvo zanemarjalo druge zadeve, za katere je pristojno ali zadolženo, ne temeljijo na realnih dejstvih. Na ministrstvu je bilo opravljenega veliko dela v vseh treh direktoratih, pri čemer naj omenim: podpiranje oziroma spodbujanje ustvarjalnosti (direktorat za umetnost), boljše razmere za filmski sektor, nadaljnje odpiranje/pluralizacija medijskega prostora (direktorat za medije), v okviru katerega nam je uspelo pridobiti dodatna sredstva za financiranje programov posebnega pomena, ki naj bi se sicer sofinancirali iz 3-odstotnega prispevka RTV), kakovostna obnova oz. revitalizacija spomenikov (kulturna dediščina), pri samozaposlenih izboljšanje pogojev za delo.

Bojim se, da mi ne božiček ne dedek Mraz ne bosta prinesla kaj posebnegabrez trdega dela vseh nas, zaposlenih na Ministrstvu za kulturo. Prizadeval si bom, da se mu bom(o) prikupili z delom in da nam bo pomagal odktivati darove že uveljavljenih in tudi mladih ustvarjalcev, vsem, ki smo navdušeni odjemalci kulture, pa prinesel veselje pri sprejemanju njihovih dosežkov.

Za konec pa naj vsem skupaj v novem letu želim veliko miru in sreče!"

David de Villiers, Simfonični orkester RTV Slovenija
"Včasih lahko iz normalnih koncertov potegnemo celo več kot iz velikih dogodkov, kakršna sta bila koncerta s Siddharto in skupino Terrafolk, ker gre za kontinuirano sodelovanje z odličnim orkestrom, kakršen je Simfonični orkester RTV Slovenija. Zame je bilo dirigiranje Mahlerjeve druge simfonije marca letos nepozabno doživetje, čarobna pa je bila tudi izvedba Pagliaccija v Mariboru. Tudi zato se še posebej veselim štirih koncertov v našem ciklu Mozartin 2006, na katerih se bo solistično predstavilo kar 16 članov orkestra. Ker je Mozart eden mojih najljubših skladateljev, je zaporedna predstavitev njegovih štirih zadnjih simfoničnih mojstrovin gotovo prav posebna priložnost."

Siddharta
"Resda je bilo letošnje leto medijsko manj izpostavljeno, pa vendar Siddharta ni mirovala. Ponosni smo, da imamo svojo zadnjo ploščo na prodajnih policah tudi na mednarodnih trgih, da je za nami prva prava nemška turneja in, nenazadnje, da našo vitrino 'trofej' krasi zdaj še MTV-jeva nagrada kot potrditev lokalne uspešnosti. Vsa zadovoljstva in veselja iz tega leta preusmerjamo v delavni zagon in v prihajajočem letu se lahko pričakuje tudi medijsko aktivnejše delovanje, saj bomo posneli četrto studijsko ploščo, jo predstavili na ambiciozni koncertni turneji ter nadaljevali zastavljeno pot promocije zunaj naših meja."

Branko Gradišnik
"Šesti del Harryja Potterja sem začel prevajati 14. oktobra 2005. Prevod bom predvidoma končal 23. decembra. Prevajanje mi je bilo v užitek, saj mi je nudilo kar nekaj prevajalskih orehov, pa tudi zgodba sama je zabavna. Največ prevajalske občutljivosti je od mene terjalo spoštovanje do bralcev, ki so vajeni Kendovih prevodov prvih petih knjig. Ti bi z ogorčenjem sprejeli prevod, ki se ne bi menil za kontinuiteto. Zato sem Kendove rešitve spoštoval, tudi kadar se nisem z njimi povsem strinjal - razen v redkih primerih, kjer sta mi jezikovni čut in strokovna poštenost narekovala, da vendarle uberem svojo pot. Knjiga bo izšla predvidoma sredi februarja, ko odložim prevod, se bom vrnil k pisanju daljšega izvirnega besedila, ki ga imam v delu že od prej, pa sem ga začasno odložil. Če bo čas, se bom lotil še prevajanja (v angleščino) Kodrlajsastega pitona, ki sva ga napisala z Markom Ješetom in ki ga je slovenska publika tako lepo sprejela."

Barbara Jaki, Narodna galerija
"Po osemnajstih letih dela v Narodni galeriji (NG) sem si nabrala dovolj kilometrine za hitro prepoznavanje in učinkovito premagovanje težav. Najbolj pomembno je, da me obdajajo predani, delovni in sposobni sodelavci. Že drugi dan svojega mandata sem zagovarjala planski dokument za leto 2006, teden dni pozneje pa odpirala prvo razstavo v novi funkciji. Igralci se menjajo, oder ostaja. In ta oder dobro poznam. O zadovoljstvu ob opravljenem delu bom raje govorila čez mesec ali dva, ko bodo rezultati mojih prizadevanj bolj oprijemljivi. Še pred iztekom leta bomo predstavili božične in novoletne grafične voščilnice iz donacije Marjana in Bogomile Pogačnik. To bo lepo praznično doživetje. Ob tej priložnosti bomo odprli stari vhod v NG na Cankarjevi.

Glavnina našega dela je očem skrita, raziskave so tek na dolge proge. Zato naj med programskimi sklopi omenim le nekaj mikavnih razstav. Monografski predstavitvi kiparja Napotnika bodo sledile baročne krajine F. I. Flurerja, konec leta pa bomo razstavili srednjeveške rokopise iz Žičkega skriptorija. V vhodni avli bo jeseni ob deseti obletnici obstoja razstavljal arhitekturni biro Sadar & Vuga, ki je projektiral tudi našo vhodno avlo, kjer še vedno sameva podstavek za Robbov vodnjak. Bomo leta 2006 dočakali njegovo rešitev?"

Niko Kralj, oblikovalec
"V preteklem času sem bil zelo vesel pozornosti, namenjene mojemu delu. Razstavi o stolu Rex novembra 2004, katere avtorja sta arhitekta Igor Kebel in Mika Cimolini, je sledila vrsta dogodkov. Doživetje je bil tudi dokumentarni film v režiji Dušana Hrena, ko smo pri nas doma spoznali vso ekipo in sodelovali pri nastajanju filma. Za pozornost in prijaznost ob mesecu oblikovanja bi se rad zahvalil tudi uredništvu revije Hiše in Zmagu Novaku ter Jožici Brodarič. Letos sem postal lastnik blagovne znamke Rex-Kralj, ki obsega vse izpeljanke pohištva Rex, proizvodnjo in prodajo nekaterih modelov pa v okviru te blagovne znamke vodi podjetje Impakta, s katerim smo v letošnjem letu tudi uradno potrdili uspešno sodelovanje. Veseli me, da se pri nas v zadnjem času oblikovanju namenja vedno več pozornosti. V novem letu si želim predvsem zdravja, vesel pa bom tudi, če bo Rex uspel na globaliziranem svetovnem tržišču."