Zato je morda še toliko bolj primerno, da lahko, ko pod letom potegnemo črto, ugotovimo, da so ga v veliki meri zaznamovali tudi slovenski filmski ustvarjalci. Dobili pa smo tudi nekaj pomembnih prevodov, med pomembnejše dogodke lahko štejemo premiero predstave Alamut, poslovili pa smo se od Marjane Deržaj, Janeza Bitenca, Daneta Zajca, Igorja Zabela, Zorana Mušiča, Silvana Furlana, Angelce Hlebce, Jane Čede in Ančke Levarjeve.

Prešernovi nagrajenci
Na proslavi ob kulturnem prazniku so v Cankarjevem domu podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado sta dobila slikar Bogdan Borčić za življenjsko delo in flavtistka Irena Grafenauer za vrhunsko glasbeno poustvarjalnost. Znana sta tudi dobitnika Prešernove nagrade za leto 2005. Par novih Prešernovih nagrajencev sestavljata filmski režiser in direktor fotografije ter literat in tv-urednik, Karpo Godina in Milan Dekleva.

Leto 2005 ni le Andersenovo leto, temveč smo v njem praznovali tudi stoto obletnico slovenskega filma, ob kateri si je bilo na TVS mogoče ogledati izbor legendarnih slovenskih filmov, v ljubljanski galeriji Kresija so pripravili razstavo fotografij Karola Grossmanna, po Sloveniji pa se je zvrstila še cela vrsta prireditev.

Plodno leto naših filmarjev
Jan Cvitkovič je s svojim filmom Odgorbadogroba zmagal na Festivalu slovenskega filma, nagrado za najboljšo režijo pa je za film Uglaševanje prejel Igor Šterk. Slednji se lahko pohvali z glavno nagrado festivala v Mannheim-Heidelbergu, Cvitkovič pa je za film Odgrobadogroba prejel nagrado za novega režiserja v San Sebastianu v Španiji, v Varšavi je prejel nagrado centEast, na festivalu v Cottbusu v Nemčiji je prejel nagrado za najboljši film in nagrado ekumenske žirije, v Torinu pa še prejel nagrado za najboljši celovečerec. Na festivalu Liffe je Cvitkovičev film prejel tudi posebno omembo žirije, medtem ko je ta za najboljši film festivala izbrala dansko-islandski film Skriti adut režiserja Dagurja Karija.

Med vidnejšimi slovenskimi filmi je bil tudi Ruševine, film Janeza Burgerja, ki je slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja, in Delo osvobaja Damijana Kozoleta, v katerem je Peter Musevski konec avgusta na Sarajevskem filmskem festivalu prejel nagrado za najboljšega igralca. Z več nagradami pa se lahko pohvali turi Predmestje Vinka Möderndorferja, ki j emed drugimi prejelo nagrade festivalov v Paliću, Teničanskih Teplicah, na festivalu Alba Regia na Madžaskem ter na festivalu v Annonayu v Franciji. Predsednik države Janez Drnovšek pa je 22. junija odlikoval Janeta Kavčiča, Vojka Duletiča, Boštjana Hladnika, Jožeta Pogačnika in Matjaža Klopčiča, ki so prejeli zlati red za zasluge pri filmskem ustvarjanju. Februarja pa je padla tudi prva klapa novega filma Matjaža Klopčiča Ljubljana je ljubljena, ki so ga premierno predstavili novembra na filmskem festivalu Liffe.

Zaživel je tudi Alamut
Odrska postavitev znamenitega romana Alamut Vladimirja Bartola je režiserju Sebastijanu Horvatu prinesla prestižno nagrado. Na mednarodnem festivalu v Salzburgu, kjer je bila tudi krstna uprizoritev igre, je Horvat prejel prvo nagrado v tekmovalni kategoriji Projekt mladega režiserja, predstavo pa je bilo oktobra mogoče premierno videti tudi v ljubljanski Drami.

Literarni vrhunci leta
Nobelovo nagrado za književnost letos prejme britanski dramatik Harold Pinter, eden najbolj priznanih dramatikov 20. stoletja. Podeljevalci so pri njegovem pisanju poudarili, da "njegove drame odkrivajo nevarnosti vsakdanjega brbljanja in bralce silijo, da vstopijo v zaprte sobe tesnobe".

Pri nas pa smo dobili popoln prevod Fausta v slovenščino, za katerega je poskrbel prevajalec Janko Moder, Slavko Pregl si je z delom Usodni telefon prislužil nagrado desetnica in tako tudi naziv najboljšega pisatelja za mlade, Gorazdu Kocijančiču so 16. junija slovesno podelili letošnjo Sovretovo nagrado za prevajalske dosežke, Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko je za delo Smešna žalost preobrazbe prejel Aleksander Zorn, dobitnika Levstikove nagrade za življenjsko delo na področju mladinske in otroške literature sta bila Dane Zajc in Jelka Reichman, zbirka Lesbos Iva Svetine je po sodbi žirije Veronikine nagrade najboljša domača pesniška zbirka zadnjih 365 dni, Jenkovo nagrado je prejela Maja Vidmar, na Rožniku v Ljubljani pa je kres prižgal Alojz Rebula, dobitnik nagrade kresnik za najboljši slovenski roman, ki je strokovno žirijo prepričal z romanom Nokturno za Primorsko.

Glasbeni zmagovalci leta
Na Emi 2005 je zmagal Omar Naber, ki pa se na predizboru v Kijevu ni uvrstil v prvo deseterico, saj je tekmovanje končal na dvanajstem mestu. Omar je po razglasitvi izidov predizbora dejal, da ni preveč razočaran, saj je svoje delo dobro opravil. Evropska občinstva pa so odločila, da je zmagovalka izbora za pesem Evrovizije 2005 grška predstavnica Helena Paparizou.

Občinstvo je za zmagovalno skladbo 28. festivala Melodije morja in sonca izbralo pesem Do Portoroža, ki jo je izvedel Domen Kumer, strokovno komisijo pod vodstvom Patrika Grebla pa je v celoti najbolj prepričala pesem Vroče v izvedbi Anžeja Dežana. Na Slovenski popevki pa je po izboru gledalcev in poslušalcev zmagala Yuhubanda, strokovno žirijo pa je prepričala Ylenia. Na podelitvi evropskih MTV-nagrad v Lizboni je nagrado za najboljšega izvajalca naše regije prejela slovenska skupina Siddharta.

Kako se je vrtel svet?
Evropska filmska akademija je za najboljši evropski film izbrala triler Michaela Hanekeja Skrito, na oskarjih je slavil Clint Eastwood (Punčka za milijon dolarjev), grammyji so bili v znamenju Raya Charlesa, zlato palmo je prejel film Otrok, zlatega leva pa Brokeback Mountain. Na velike turneje so se podali U2, Rolling Stones in Robbie Williams, nam bližje pa so miniturnejo pripravili tudi člani skupine Bijelo dugme, ki so nastopili v Sarajevu, Zagrebu in Beogradu. V Adis Abebi so z vrsto slovesnosti zaznamovali 60-letnico rojstva Boba Marleyja, kralja reggaeja. V etiopsko glavno mesto je pripotovalo 200.000 oboževalcev glasbenika, ki bi 6. februarja praznoval 60. rojstni dan. Še bolj množičen pa je bil dogodek Live 8, ki ga je organiziral Bob Geldof. V prvih 24 urah po izzidu knjige naj bi po svetu prodali deset milijonov izvodov šestega Harryja Potterja, novembra pa je na velika platna prišel še film, posnet po četrti knjigi iz serije del o malem čarovniku.

Bližajo se lepši časi ...
Lepše dni so napovedali tudi dvema ljubljanskima znamenitostima: Robbovemu vodnjaku in Prešernovemu spomeniku. Plečnikov nogometni stadion za Bežigradom in palačo Kolizej so začasno razglasili za kulturna spomenika državnega pomena, v Portorožu pa so se konec oktobra začela obnovitvena dela na hotelu Palace.

Minister za kulturo Vasko Simoniti je dosežke leta 2005 ocenil za zadovoljujoče. Nekaj napetosti je povzročil film o fojbah, ki so ga posneli v Italiji, do posebnega napredka pa ni prišlo pri reševanju problema umetnin, ki jih je Italija v letih 1940 in 1941 odpeljala iz cerkva in muzejev v Kopru in Piranu. Slovenska stran je sklenila, da bo italijanski strani poslala zahtevo za vrnitev vseh umetnin, odnešenih iz slovenske Istre. Italijanska stran pa je na to ostro reagirala, še prej pa v uradni dokument, ki ureja državno financiranje razstave teh umetnin v Trstu, zapisala, da so te last Italije.