Pobudo za razpis referenduma je vložila poslanska skupina SDS-a, zadnji dan za zbiranje podpisov bo 26. marec. Pobudo za razpis zakonodajnega referenduma lahko sicer vloži vsak volivec, skupina volivcev ali politična stranka, podprta mora biti s podpisi najmanj 2500 volivcev. V omenjenem primeru je pobudo 6. februarja vložila poslanska skupina SDS-a, po takratnih pojasnilih poslanca SDS-a Andreja Hoivika so jo podprli s približno 8700 podpisi.

Predsednica DZ-ja nato določi 35-dnevni rok za zbiranje podpisov za podporo zahtevi, to pa lahko predlagatelj vloži, če zbere najmanj 40.000 podpisov volivcev. Če je zahteva popolna in podprta z zadostnim številom podpisov, mora DZ v sedmih dneh razpisati referendum.

Kot je ob napovedi zbiranja podpisov v izjavi za medije povedal Hoivik, bodo podpise pod zahtevo za zakonodajni referendum zbirali na svojih stojnicah pred upravnimi enotami po vsej Sloveniji, podpis podpore pa bo mogoče prispevati tudi na portalu eUprava. Hoivik je tudi izrazil prepričanje, da bo SDS zbral potrebnih 40.000 podpisov in nato aktivno sodeloval v referendumski kampanji ter da bo udeležba na referendumu, ki bi lahko bil maja, množična.

Vrečko: Zakon že obstaja, z novim uvajamo transparentne pogoje
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je glede namere razpisa referenduma dejala, da ni nič drugega kot plačana predvolilna kampanja opozicije in njenim prvakom Janeza Janše. "Sam je pozabil, da je v dveh vladah, ko je bil predsednik vlade, tudi podeljeval pokojnine umetnikom in umetnicam, tistim, ki so si po njegovem mnenju to zaslužili in si zaradi doprinosa kulturi in njenemu ugledu, tako domačem kot mednarodnem, gotovo tudi zaslužijo," je nadaljevala in spomnila, da je že 50 let v veljavi obstoječi zakon, ki omogoča dodatek na pokojnino kot izjemni dodatek. "Na žalost pa zakon ne uvaja transparentnih pogojev. Kar smo mi naredili po vzoru športa, je to, da smo dali zelo jasne kriterije – torej prejeta stoodstotno Prešernova nagrada za življenjsko delo, pri 50 odstotkih pa skupek nagrad, tudi takšnih za življenjsko delo," je poudarila vrečko. "Da gre za arbitrarno odločanje ministra ali ministrice stranke Levica ali vlade, so laži in zavajanja. Ravno nasprotno je – pred tem je bilo mogoče arbitrarno odločanje. Še enkrat moam spomniti, da so bili ti dodatki podeljeni v letu 2004 do 2008 v času Janševe, vlade, ko je bil prvič minister Simoniti in potem naslednji šele po 13 letih, ko je bil drugič minister Simoniti."

Vrečko: gre za poskus vplivanja na čustva ljudi, ki imajo slabe pokojnine
Vrečko zato meni, da gre za poskus "vplivanja na čustva ljudi, ki imajo slabe pokojnine, za kar je SDS kriv, saj jim v svojih vladah ni pomagala upokojencem. Zdaj pa populistično vpijejo na ulicah: proti kulturnikom, proti umetnosti. To, kar počnejo, je naravnost zavržno". Za konec je spregovorila o pomenu kulture: "Kultura je tista, ki nas osmišlja, ki nas izpolnjuje in je emancpiatorna vrednota, ki nas je naredila kot skupnost, ki si je priborila samostojnost in lastno državo. Nasprotujem in pozivam, naj ljudje ne nasedajo tovrstnemu diskurzu in omalovažujejo delom umetnikov in umetnic v tej državi, sploh tistih, ki so vseživljenjskim opusom prispevali, da lahko zvečer beremo čudovite knjige otrokom, da jih vzgajamo v našem jeziku, da si preberemo pesem v slovenščini, da imamo mednarodne avtorje in avtorice znane po vsem svetu, prevajalce in prevajalke, ki nam približujejo film, knjige."

Matej Arčon: Neodgovorno je, da se na tej temi sproža referendum
Podpredsednik vlade Matej Arčon je na novinarsko vprašanje glede zbiranja podpisov za referendum dejal, da v prvi vrsti preseneča, da stranka, ki se je pred leti z njihovim kulturnim ministrom zavzemala, da se ta zakon dejansko pripravi, ker je iz 70. let in ker se je takratni kulturni minister zavzemal prav za te nagrajence, za njihova življenjska dela, za dodatek k pokojnini, ki predstavlja 60 tisoč evrov letno bremeni proračun. "Sklicevati referendum, ki stane štiri do pet milijonov evrov, mislim, da je to na nek način spet eden od izletov v prazno. Neodgovorno in neracionalno in nespoštljivo do vseh državljank in državljanov, da se na tej temi dejansko sproža referendum in hkrati pove, da je to referendum proti vladi in ne privošči ljudem, ki so si z njihovim življenjskim delom zaslužili ta dodatek k pokojnini, kar je recimo pri športnikih že urejeno. To dejansko ni tema, ki tangira vse državljanke in državljane, in želim si, da se ta referendum sploh ne bi zgodil."

NSK: Pobudo za referendum spremlja neutemeljeno poniževanje slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev

Na namere o razpisu referenduma se je odzval tudi Nacionalni svet za kulturo, ki je zakon soglasno podprl, saj "dodatno in transparentno ureja kriterije za dodeljevanje dodatkov ter odpravlja dolgoletne pomisleke Računskega sodišča".

"Pobudo za zakonodajni referendum, ki ga je predlagala poslanska skupina SDS, spremlja neutemeljeno poniževanje slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev kot tudi kulture nasploh. Izrekanje predlagateljev, da je kultura ključna soustvarjalka narodne identitete, je skrajno dvolično, ko se vrhunske ustvarjalke in ustvarjalce žali z očitki, da je njihovo delo neupravičeno nagrajeno. Menimo, da se na plečih ljudi, ki bogatijo naše bivanje s svojim izjemnim delom – nemalokrat prepolnim odrekanj in nesorazmernega plačila –, bije boj za politično prevlado," so zapisali v izjavi za medije.

In še: "Državljanke in državljani Slovenije smo veseli in ponosni, kadar so naši ustvarjalci, tako doma kot v tujini, priznani kot vrhunski umetniki. Ponosni smo tudi na vse ostale, ki dosegajo preboje – od raziskovalcev, znanstvenikov in inovatorjev do športnikov, ki imajo pravila za nagrajevanje izjemnih dosežkov urejena že vrsto let na soroden način, kot naj bi s predlaganim zakonom obveljal za umetnike, ne da bi jim to kdo očital ali postavljal pod vprašaj na referendumu. Izpostavljanje umetnikov in umetnic kot elite, ki ožira slovensko družbo, ni primerno in vodi v siromašenje, brezdušnost ter avtoritarnost. V slovenski kulturi ni dovolj možnosti nagrajevanja in zaposlovanja, trg ni dovolj bogat, kritična masa je šibka, ustvarjalci pa so kljub svoji delavnosti in uveljavljenosti (pre)večkrat eksistenčno ogroženi ter tarča javnega linča."

Sklenili so, da ob zbiranju podpisov za zakonodajni referendum, za katerega se bo porabila nesorazmerno velika vsota denarja glede na dodatke k pokojninam peščice vrhunskih umetnikov, ki jih zakon zadeva, članice in člani NSK-ja apelirajo, da se razpravlja s tehtnimi argumenti, analizami, stvarnimi podatki in razumevanjem konteksta. Odločno pa nasprotujemo temu, da je zakon vržen v areno političnega boja na račun umetnosti.

Referendum o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke bo test pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, je na shodu upokojencev v Ljubljani v sredo povedal predsednik SDS-a Janez Janša.

Državni zbor je konec januarja z 51 glasovi za in 28 proti po vetu znova sprejel zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ureja pravico do tega dodatka ter določa pogoje za njegovo priznanje.

Zakon pravico do omenjenega dodatka namenja slovenskim državljanom, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazujejo posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali v tujini ter prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pokojnino v tujini. Novi zakon bi nadomestil zakon iz leta 1974.

Višina dodatka bo vezana na višino osnovne pokojnine posameznika in trenutek, ko bo podana vloga za dodatek. Ta ne bo presegal najvišje pokojnine. Zakonu je dodan seznam nagrad in priznanj, ki jih spremlja pravica do dodatka.