DZ je razpravo o zakonu opravil že novembra, a o njem ni glasoval, ker je opozicijski SDS vložil pobudo za posvetovalni referendum. DZ je pozneje ob obstrukciji SDS-a predlog za posvetovalni referendum zavrnil. DZ je zakon sprejel 19. decembra z 49 glasovi za in 25 proti, nato pa ga je v ponovno odločanje vrnil odložilni veto državnega sveta. Odbor DZ-ja za kulturo je nato predlog zakona znova podprl, še enkrat pa so o njem v sredo razpravljali tudi poslanci.

V ponovni predstavitvi stališč sta opozicijska SDS in NSi odtegnila podporo zakonu, poslanske skupine vladajoče koalicije so ga enotno podprle. V opoziciji so izrazili zaskrbljenost, da gre za delitev denarja posameznim umetnikom po pomanjkljivih merilih. V SD-ju, Svobodi in Levici so medtem znova zatrdili, da je obstoječa zakonska ureditev priznavanja posebnih zaslug na področju umetnosti neustrezna, nov zakon pa je nujen za odpravo dolgoletnih pomanjkljivosti v sistemski ureditvi tega področja.

V SDS-u so sicer že med razpravo napovedali prizadevanja za zakonodajni referendum. Kot je v sredo na novinarski konferenci pojasnil poslanec SDS-a Andrej Hoivik, bodo podpise začeli zbirati takoj. "Že zdaj vabim vse državljane in državljanke, predvsem upokojence, da se pridružijo zbiranju podpisov," je dejal.

Zakon sicer pravico do omenjenega dodatka namenja slovenskim državljanom, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazujejo posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali v tujini ter prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pokojnino v tujini. Novi zakon bo nadomestil zakon iz leta 1974.

Višina dodatka bo vezana na višino osnovne pokojnine posameznika in trenutek, ko bo podana vlogo za dodatek. Ta ne bo presegal najvišje pokojnine. Zakonu je dodan seznam nagrad in priznanj, ki jih spremlja pravica do dodatka.

Skupno je na seznamu 23 nacionalnih priznanj in nagrad s področja umetnosti, med njimi Prešernova nagrada za življenjsko delo. Predvideno je, da bo ministrstvo vsakih pet let seznam prevetrilo, seznam se bo posodabljal in prilagajal spremembam v kulturni praksi. V skladu z novim zakonom bo ministrstvo za kulturo tudi vzpostavilo, vodilo in upravljajo javno evidenco upravičencev.

Ljolja na čelo ZZZS-ja

Poslanci DZ-ja so z 49 glasovi za in dvema proti podali soglasje k imenovanju Roberta Ljolja za generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ljoljo bo na čelu ZZZS-ja nasledil zdajšnjo generalno direktorico Tatjano Mlakar.

Ljolja so v DZ-ju podprli poslanci Svobode, razen Tomaža Laha, ki se je vzdržal. Podprli so ga tudi poslanci SD-ja in NSi-ja. V SDS-u so bili vzdržani, prav tako v Levici, z izjemo Mihe Kordiša, ki je glasoval proti podaji soglasja. Proti je bila tudi samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek, samostojni poslanec Dejan Kaloh pa je Ljolju pri glasovanju izrazil podporo.

Kordiš je ob tem poudaril, da je Ljoljo nekdanji predsednik uprave Leka in nekdanji predsednik Sandoza v Sloveniji. "Še vedno je predsednik zasebne tehnološke zdravstvene korporacije Biotech Hills, ki lobira za zniževanje administrativnih bremen, se pravi za zniževanje davkov bogatim, za zniževanje delavskih pravic in tako naprej," je bil kritičen.

"Ne vidim, kakšna pametna politika bi ta naša skupna javna sredstva takole prepustila lobiju zasebnega korporativnega kapitala v našem zdravstvenem sistemu," je dodal.

Zdajšnji generalni direktorici ZZZS-ja Tatjani Mlakar se štiriletni mandat izteče marca. Skupščina zavoda je Roberta Ljolja za generalnega direktorja zavoda na predlog upravnega odbora imenovala 16. decembra. Za imenovanje je takrat glasovalo 32 od 39 prisotnih članov skupščine, a je moral soglasje podati še DZ.

Mandatno-volilna komisija DZ-ja je z 10 glasovi za in nobenim proti 23. januarja sklenila državnemu zboru predlagati, naj poda soglasje k imenovanju Ljolja za generalnega direktorja ZZZS-ja.

Ljoljo ima dolgoletne izkušnje v farmacevtski industriji. Pred skupščino ZZZS-ja se je predstavil kot preizkušen vodja s strateškimi sposobnostmi. Med cilji je izpostavil finančno vzdržnost, univerzalno dostopnost in pravičnost ter vključevanje vseh deležnikov. Vse to pa bo podprto z digitalno preobrazbo, razvojem kadrov in organizacije ter modernimi metodami upravljanja, je napovedal.

Potrdili nov zakon o policiji

Poslanci so s 50 glasovi za in osmimi proti sprejeli novelo zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki med drugim prinaša možnost izreka petletne prepovedi udeležbe na športnih prireditvah nasilnim huliganom. Za novelo so glasovali poslanci koalicije, proti poslanci opozicijskega NSi-ja in samostojni poslanec Dejan Kaloh. V SDS-u so se glasovanja vzdržali.

Z novelo se obstoječa zakonodaja usklajuje s pravnim redom EU-ja, zahtevami sodišča EU-ja in z odločbo ustavnega sodišča glede podaljšanja ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju. Zagotavljajo se tudi učinkovitejše delovanje policije, lažje delo sodišč in večja zaščita žrtvam nasilja.

Glede večje zaščite žrtev nasilja novela določa nov rok za vložitev predloga za podaljšanje ukrepa približevanja. Če obstaja utemeljen razlog za sum, da bo kršitelj nadaljeval ogrožanje tudi po preteku 15 dni, za katere je bila izrečena prepoved približevanja osebi ali kraju, lahko oškodovanec najmanj tri dni pred iztekom ukrepa predlaga preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa za do 60 dni. Lahko ga vloži tudi pozneje, pred iztekom ukrepa, če zato obstajajo utemeljeni razlogi.

Med okoliščinami, ki nakazujejo, da bo kršitelj nadaljeval ogrožanje, novela določa neupoštevanje prepovedi približevanja, izrečeno globo ali odrejeno pridržanje zaradi neupoštevanja prepovedi, ugotovljeno nadlegovanje po komunikacijskih sredstvih in grožnje kršitelja oškodovancu, poslane tretjim osebam. Prepoved približevanja določeni osebi, kraju ali območju bo policija po novem lahko izrekla tudi zaradi hujšega ogrožanja zdravja žrtve.

Novela zaostruje tudi ukrepe v zvezi z nasiljem na športnih prireditvah. Kršitelju, za katerega se predvideva, da bi lahko nadaljeval kršitve, bo policist lahko izrekel ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah za obdobje petih let. Prepoved se bo lahko nanašala tudi na približevanje športnemu objektu. Višje pa so tudi globe v primeru neupoštevanja tega ukrepa, in sicer od 2000 do 5000 evrov.

Določa tudi postopek, kako policist ugotavlja identiteto osebe, ki jo ustavi. Po zdajšnji ureditvi mora policist osebi pojasniti razloge ustavitve, po novem pa bo lahko policist to storil tudi pozneje, če okoliščine onemogočajo takojšnje pojasnilo razlogov izvedbe policijskega postopka.

Ratificirali konvencijo o zmanjšanju števila ljudi brez državljanstva

Državni zbor je na današnji seji sprejel predlog zakona o ratifikaciji konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva. S tem je Slovenija tudi uradno ratificirala konvencijo, ki sicer določa pravila za podelitev in prenehanje državljanstva z namenom preprečevanja novih primerov apatridnosti.

Pristop h konvenciji, ki ga je Slovenija napovedala na svetovnem forumu o beguncih decembra 2023 v Ženevi, ponovno potrjuje zavezanost Slovenije človekovim pravicam in solidarnosti, vključno s pravico do državljanstva, je sporočilo notranje ministrstvo.

Konvencija o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva je začela veljati 13. decembra 1975. K njej je doslej pristopilo 81 držav, od tega 21 držav članic Evropske unije. Konvencija določa pravila za podelitev in prenehanje državljanstva z namenom preprečevanja novih primerov apatridnosti.

"Čeprav apatridnost v Sloveniji ni problem, pa smo se odločili, da bomo pravico do državljanstva v Sloveniji uredili celovito," je še dodalo ministrstvo.

Ratificirali sporazum ZN-a za zaščito oceanov

DZ je potrdil zakon o ratifikaciji sporazuma ZN-a za zaščito oceanov. Na ministrstvu za zunanje zadeve poudarjajo, da je Slovenija s tem stopila med prvih 16 držav, ki so naredile ta pomembni korak, kar odraža globoko zavezanost ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostne rabe oceanov.

"Ohranjanje biotske raznovrstnosti morij in oceanov ter njihova trajnostna raba je v vitalnem interesu nas vseh. S skrbjo za morja gradimo prihodnost in blažimo učinke posledice trojne planetarne krize, tako za nas kot za prihodnje generacije. Oceani so skupno dobro človeštva, zato jih lahko učinkovito zaščitimo le s skupnim delovanjem," je povedala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Potrditev sporazuma v DZ-ju so pozdravili tudi v nevladni organizaciji Greenpeace Slovenija. Kot so navedli, se s tem Slovenija pridružuje državam, ki dejavno podpirajo njegovo čimprejšnjo uveljavitev. So pa ob tem slovensko diplomacijo pozvali, naj Slovenija tudi druge države "dejavno spodbuja, da sledijo slovenskemu zgledu in pospešijo ratifikacijski proces".

Države članice ZN-a so prvo mednarodno pogodbo o zaščiti svetovnih oceanov potrdile junija 2023, usklajevanja vsebine sporazuma pa so trajala desetletje. Slovenija je sporazum podpisala 20. septembra istega leta. Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je tedaj ocenil, da bo sporazum pomenil "zmago multilateralizma in svetovnih prizadevanj za boj proti uničujočim trendom, s katerimi se spoprijema zdravje oceanov".

Zavrnjen predlog zakona o OŠ

Poslanci so sklenili, da predlog novele zakona o osnovni šoli, ki na predlog poslanske skupine SDS-a določa uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v vse razrede osnovne šole, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog je podprlo 26 poslank in poslancev SDS-a in NSi-ja, 48 poslancev iz Svobode, SD-ja in Levice pa jih je bilo proti.

Predlog novele zakona o osnovni šoli je v imenu poslanske skupine SDS-a na seji DZ-ja v sredo predstavil poslanec Andrej Hoivik. Razlogov za uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovnošolsko izobraževanje je po njegovih besedah več, ne nazadnje je bil povod za to tudi vrh gospodarstva, na katerem so med ukrepi za zagotavljanje kibernetske varnosti predlagali uvedbo obveznega predmeta računalniška informatika v osnovne šole.

Prve šole bi ga začele poskusno uvajati v letih 2030 in 2031, čez šest let bi bile vse osnovne šole po zakonu obvezne izvajati ta kurikul, je pojasnil. Dodal je, da ima tudi zavod za šolstvo dovolj časa pripraviti vse učne načrte. Uvedba računalništva in informatike je po njegovih besedah ključna, da postanemo ena izmed sodobnih držav.

Državna sekretarka ministrstva za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je povedala, da se vlada zavzema za oblikovanje celostnih rešitev, ki bodo pripomogle k izboljšanju kakovosti vzgoje in izobraževanja ter blaginje učencev. Ocenjuje, da predlagane spremembe predstavljajo nepopolno rešitev, zato predloga ne podpira. Kot je pojasnila, trenutni sistem javnega osnovnošolskega izobraževanja razvijanje digitalnih kompetenc vključuje v izbirne predmete s področja računalništva ter vsebine prenovljenega razširjenega programa.

V Svobodi ocenjujejo, da predlagana sprememba zakona ni izvedljiva in bi lahko prinesla več škode kot koristi. Namesto uvajanja novih obveznosti bi morali svoja prizadevanja usmeriti v izboljšanje delovnih razmer v šolah, razbremenitev tako učiteljev kot učencev ter nadaljnjo krepitev obstoječih programov, kar pa pristojno ministrstvo že aktivno počne, je menila Mirjam Bon Klanjšek.

Morebitno uvedbo novega predmeta bi morali po mnenju SD-ja pretehtati predvsem iz vidika skupne obremenitve učencev glede na skupno število predmetov in učnih ur. Šolski predmetnik v šoli je sam po sebi danes že zelo obremenjen, v primeru uvedbe še enega dodatnega obveznega predmeta pa bi to prav zagotovo pomenilo, da bi morali zmanjšati število ur drugih predmetov ali celo ukiniti katerega izmed njih, je prepričana Bojana Muršič.

V Levici menijo, da ni potrebe po novem obveznem predmetu, ki bi še bolj obremenil učenke in učence. "To, kakšna računalniška in informacijska znanja želimo spodbujati pri naši mladini, pa je najbrž diametralno nasprotno temu, kaj od njih želi kapital," je dejala Tatjana Greif. V najmanjši koalicijski stranki nasprotujejo dodatnim obremenitvam osnovnošolcev in menijo, da predlog novele ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Alenka Helbl (SDS) je opozorila na rezultate nedavne mednarodne raziskave, ki kažejo na upad računalniške pismenosti slovenskih osnovnošolcev. "Ključno načelo, ki predstavlja konceptualni okvir vseh predlaganih sprememb in dopolnitev zakona, je načelo zagotavljanja največje koristi za učence," je dejala in pozvala k podpori zakonske novele.

V NSi-ju predlog novele podpirajo, saj je treba ob vsesplošni dostopnosti različnih elektronskih naprav otroke po mnenju Vide Čadonič Špelič usposobiti za njihovo smiselno rabo in jih obenem opozoriti na nevarnosti, ki nanje prežijo v digitalnem svetu.