Medtem ko bo za dejansko uveljavitev sprememb ustave v nadaljevanju postopka potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, je bila za začetek postopka ustavne spremembe z osnutkom ustavnega zakona dovolj dvotretjinska večina navzočih poslancev. Predlog so podprli poslanci Svobode, SD-ja, Levice, poslanske skupine nepovezanih poslancev ter samostojna poslanca Mojca Šetinc Pašek in Dejan Kaloh in poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza. Proti predlogu pa so bili poslanci NSi in poslanec SDS-a Jože Tanko, medtem ko ostali poslanci SDS-a prisotnosti niso prijavili.

"Naša poslanska skupina se je odločila, da bo danes omogočila nadaljevanje tega postopka in to kljub temu, da se s tekstom, ki je predlagan, ne strinjamo. Strinjamo pa se z namenom, da se poenostavi imenovanje vlade, menjave ministrov in s tem hitrejše funkcioniranje izvršilne oblasti," je tik pred glasovanjem na seji pojasnil Janez Janša.

Sorodna novica Ustavna komisija začela obravnavo ustavne spremembe pri imenovanju vlade

Spomnil je, da je SDS doslej trikrat predlagala ustavne spremembe s podobnim namenom, a niso bili uspešni. "Ko smo danes poslušali to razpravo tudi s strani največje poslanske skupine, smo po dolgem času zaznali nekaj racionalnega jedra v tem, tako da danes te spremembe ne bomo podprli, ne bomo pa glasovali proti," je dejal. Po njegovem mnenju lahko pri odločanju o konkretnih členih ustave poslanske skupine poskušajo najti kompromis.

Po mnenju SDS-a bi bile pri sedanjem predlogu prenosa potrjevanja ministrov na predlog predsednika vlade z DZ-ja na predsednika republike potrebne varovalke. "Predstavljajte si vlado, ki ima v parlamentu močno večino, predsednik vlade predlaga menjavo ministra, predsednik države pa to zavrne," je dejal. Spomnil je, da smo imeli predsednika države, ki bi moral podpisati imenovanje ambasadorja, pa ga ni podpisal. Janša meni, da pri nas še nimamo "nemške kulture, na kar se sklicuje ustavna komisija".

"Če ste pripravljeni na to, da se te varovalke v sistem vključi, potem smo pripravljeni podpreti ustavno spremembo v tej smeri. Pozdravljamo dober namen, ker je pač očiten, mora pa biti rešitev prava," je Janša tik pred glasovanjem presenetil tudi koalicijo.

V koaliciji pozitivno presenečeni nad potezo SDS-a

V koaliciji so po besedah Lucije Tacer (Svoboda) pozitivno presenečeni nad potezo SDS. To po njenih navedbah pomeni, da se bodo lahko pogovarjali o alternativah, ki jih je začrtala strokovna skupina. Kot je dejala, se je v današnji razpravi pokazala predvsem podpora spremembi glede zakonskega urejanja števila ministrstev in potencialno tudi prenosi pristojnosti glede imenovanja ministrov.

V NSi-ju pa so vztrajali pri svoji odločitvi, ki so jo napovedali že v stališču poslanske skupine, da predloga za začetek postopka ne podprejo. "Težko je spreminjati ustavo s koalicijo, ki krši ustavo, poslovnik in je do tega trenutka izgubila vso legitimnost," je pojasnil Jožef Horvat.

Kakšen je predlog?

Po predlogu bi v postopku imenovanja vlade potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade prenesli z DZ-ja na predsednika republike, ki bi imel pri tem predvsem protokolarno vlogo. Ob tem bi tudi odpravili možnost interpelacije ministrov, ohranili pa možnost interpelacije celotne vlade. Po predlogu tudi ne bi več z zakonom urejali števila ministrstev, ampak bi bila to odgovornost vsakokratne vladne koalicije, zakon pa bi urejal pristojnosti in delovna področja tako vlade kot posameznih ministrstev.

Predlog je sicer septembra 2022 vložilo 56 poslancev Svobode, SD-ja in NSi-ja s prvopodpisanim vodjo poslanske skupine NSi-ja Janezom Ciglerjem Kraljem, a so v NSi-ju predlogu pri glasovanju na ustavni komisiji odtegnili podporo. Jožef Horvat (NSi) je v stališču poslanske skupine sicer izrazil prepričanje, da sedanja ureditev hromi naš demokratični sistem. Dejal pa je, da bolj ko so računali, da se v postopku približujejo ciljni ravnini, bolj so opažali, da zadostne politične volje ne bo. Med razlogi, zaradi katerih je NSi na ustavni komisiji glasoval proti predlogu za začetek postopka ustavnih sprememb, je Horvat navedel tudi "kar nekaj kršitev tako poslovnika DZ-ja kot tudi ustave, kar ne gradi pozitivne klime za spremembo ustave".

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je na to izjavo zatrdila, da DZ dela v okviru ustave in zakonov ter spoštuje poslovnik DZ-ja. "Kar koli je narobe, pa je treba prijaviti ustreznim organom," je poudarila.

Podporo predlogu za začetek postopka za spremembe ustave z osnutkom ustavnega zakona, o katerem bo DZ glasoval ob koncu današnje seje in ki za potrditev potrebuje dvotretjinsko večino, pa so v stališčih poslanskih skupin napovedali v Svobodi, SD-ju, Levici in poslanski skupini nepovezanih poslancev.

Neučinkovit sistem imenovanja vlade

Po besedah Lucije Tacer (Svoboda) je sistem imenovanja vlade v Sloveniji neučinkovit. Ker so zaznali, da vsi deli predloga ne uživajo ustavne večine, so strokovno skupino pozvali k oblikovanju treh možnih osnutkov predlaganih sprememb. Tako bi lahko denimo spremenili samo določbo glede urejanja števila ministrstev ali skupaj s to še prenos potrjevanja ministrov z DZ-ja na predsednika republike, ne bi pa odpravili interpelacije ministrov, ki je najspornejši del, je pojasnila Tacer. Po njenih besedah verjamejo, da za vsaj eno od alternativ obstaja zadostna podpora, a je NSi "brez povezovalnega pristopa na ustavni komisiji od svojih predlogov odstopila".

Poslanci SD-ja bodo po besedah Meire Hot upoštevali argumente strokovne skupine za spremembo ustave in predlog podprli, a so do njega zadržani. S predlaganimi spremembami bi zmanjšali vlogo in moč DZ-ja pri oblikovanju vlade, je poudarila Hot. Prav tako bi bilo treba po njenih besedah razjasniti vlogo predsednika republike, z ukinitvijo interpelacije ministra pa bi se pretrgala neposredna odgovornost ministrov do DZ-ja. Smiselno bi bilo razmisliti o ohranitvi možnosti interpelacije ministra, menijo v SD-ju.

V Levici ne podpirajo argumentov za pohitritev postopka imenovanja vlade, saj da nobena vlada doslej ni bila postavljena v pretirano dolgem času. S prenosom imenovanja ministrov bi se pomembno poseglo v odnos med dvema vejama oblasti, je dejala Nataša Sukič. Izpostavila je nadzorno vlogo DZ-ja, zato tudi ne podpirajo ukinitve instituta interpelacije posameznega ministra. Je pa po njenih besedah nepotrebna določba ustave, da se število ministrstev določa z zakonom, in so to spremembo pripravljeni podpreti, saj da jih je SDS pred tremi leti "naučila, da je to lahko resna težava".

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je podprl razloge za spremembo ustave v smeri lažjega, hitrejšega in učinkovitejšega oblikovanja vlade. Kritičen je bil do koalicije, ki da predloga "ni hitreje spravila naprej", in do NSi-ja, ki je predlog vložil, zdaj pa ga ne podpira. Po mnenju poslancev stranke Demokrati še ni prepozno za spremembe ustave.

Uskladili zakon o bančništvu z evropskimi predpisi

DZ je sprejel novelo zakona o bančništvu, s katero se v slovenski pravni red prenaša več evropskih predpisov, med drugim glede digitalne operativne odpornosti, kriptosredstev in poročanja o trajnosti. Novela vsebuje tudi določbe, s katerimi se želi povečati učinkovitost bonitetnega nadzora bank.

S prenosom direktive glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor se nadgrajujeta ureditev notranjega upravljanja banke in tudi vsebina načrta sanacije banke glede digitalne operativne odpornosti. Banka Slovenije bo ocenjevala tudi tveganja, ki so jih razkrila testiranja digitalne operativne odpornosti.

V skladu z uredbo o trgih kriptosredstev se dodajajo nove vrste finančnih storitev, ki jih lahko opravljajo banke. Gre za tri vrste finančnih storitev, in sicer izdajanje elektronskega denarja, izdajanje žetonov, vezanih na sredstva, ter storitve v zvezi s kriptosredstvi. O izdanih dovoljenjih bo morala Banka Slovenije obveščati Agencijo za trg vrednostnih papirjev.

Sprejet zakon o potnih listinah

Državna sekretarka na notranjem ministrstvu Helga Dobrin je v okviru sredine obravnave kot ključen razlog za spremembe na področju izdaje potnih listin navedla prenos evropske direktive o vzpostavitvi nove vrste potne listine EU. Ta se bo izdajala državljanom EU ali njihovim družinskim članom na slovenskih diplomatsko konzularnih predstavništvih v tretjih državah v primerih, ko v tej državi nimajo svojega predstavništva in ostanejo brez potovalnega dokumenta, bodisi ga izgubijo, se jim ukrade ali uniči.

Kot je nanizala državna sekretarka, se z zakonom ukinja prepoved hrambe kopije potnega lista v elektronski obliki in na življenjski način določa, kdaj morata starša soglašati z vlogo za izdajo potnega lista otroku in kdaj to ni potrebno. Na portalu eUprava se bo lahko preverila informacija o veljavnosti potnega lista. Poenoteni so ukrepi začasne razveljavitve potnega lista za posameznike s prepovedjo prehoda meje. Za večjo uporabnost potnega lista se v strukturo naslova dodaja tudi naziv pošte in poštno številko.

Zakon prinaša tudi ukrepe, ki bodo v postopku vložitve vloge preprečevali predložitev lažne fotografije in so identični ukrepom v noveli zakona o osebni izkaznici, je pojasnila Dobrin. Med novostmi je navedla obvezno predložitev digitalnih fotografij, ki jih posname fotograf z aplikacijo eFotograf. Ministrstvo za notranje zadeve pa bo na spletu vzpostavilo register fotografov. Bo pa zakon še naprej dopuščal izjeme, ob katerih bo še vedno mogoče predložiti tudi klasično fotografijo.