Po besedah poslanca SDS-a Andreja Hoivika so v slabem tednu dni zbrali približno 8700 podpisov, visoka številka pa jih je pozitivno presenetila – za vložitev je sicer treba zbrati 2500 podpisov. Prihodnji teden bodo začeli aktivno kampanjo zbiranja podpisov, nato pa aktivno sodelovali tudi v referendumski kampanji. Hoivik je pozval, naj s podpisom na referendumu ljudje odločijo, ali – tako Hoivik – želijo živeti v državi, kjer aktualna vlada Roberta Goloba namenja upokojencem za leto 2025 dodatek v višini pet evrov letno, govorimo o dodatku za najnižje pokojnine, hkrati pa bo ista vlada nagrajevala kulturno elito, ki ob Prešernovi nagradi že prejme denarno nagrado. "Hkrati smo v času, ko nestrpno pričakujemo pokojninsko reformo, in vlada je prav pohitela z zakonom o dodatku pred pokojninsko reformo, ki bi se dotikala vseh, ne le peščice. Vendar bomo, kot kaže, na to pokojninsko reformo še nekaj časa čakali. Slogan Levice blaginja za vse je naravnost tragikomičen. Ravno s tem zakonom, ki ga je DZ po vetu s koalicijskimi poslanci ponovno potrdil, se potrjuje prepričanje, da Levica nekaj zapiše, potem pa diametralno nasprotno nekaj uzakonja. Kajti pri tem primeru gre za dodatke za elito, za peščico, hkrati pa 99,99 odstotka upokojencev ne bo prejelo nič oz. zelo malo."

Rusjan: Zakon zgolj natančneje določi merila, kdo je upravičen do dodatka za pokojnine

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je v odzivu pod vprašaj postavil smotrnost zakonodajnega referenduma, saj da njegovi stroški znašajo vsaj okoli pet milijonov evrov, tukaj pa gre za nekaj dodatkov pokojninam za vrhunske umetnike. "Po naših ocenah bi stroški referenduma ustvarili za 70 let dodatkov k pokojninam," je dodal.

Rusjan pa poudarja, da zakon ne uvaja ničesar novega, ampak natančneje določi merila, kdo je upravičen do dodatka za pokojnine. V veljavi je že zakon iz leta 1974, ki omogoča podeljevanje takšnih pokojnin in so bile v preteklosti tudi že podeljene. Kar še posebej postavlja pod vprašaj smisel celotnega referenduma, pa je po Rusjanovih besedah to, da če bo zakonodajni referendum uspel, bo še vedno ostal v veljavi zakon iz leta 1974, ki omogoča podeljevanje teh pokojnin, ki jih je podeljevala tudi prejšnja vlada pod ministrstvom Simonitijem. Zato se zastavlja vprašanje, kaj želi vlada s tem referendumom doseči. Predvsem pa je bistveno to, da veljavni zakon ne določa jasnih meril in se pokojnine lahko arbitrarno podeljujejo.

Pred tem se je Rusjan zahvalil za nenavadno voščilo stranke SDS ob kulturnem prazniku. "Mislim, da je svojevrstni cinizem, da se je stranka odločila na tak način napasti najbolj vrhunske umetnike te države."

"Dodatki k pokojninam temeljijo na vrhunskih dosežkih, nimajo pa povezave s samimi pokojninami niti z ZPIZ-om. Sredstva se zagotovijo v državnem proračunu in ti ne bodo vplivali na višino pokojnin upokojencev državljanov, ampak so na nizke pokojnine vplivale politike prejšnjih vlad, med drugim tudi SDS, ko je vodil vlado," je še dejal.

Sorodna novica Po vetu znova sprejeli dodatek k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti

Novi zakon nadomešča tistega iz leta 1974

DZ konec januarja je z 51 glasovi za in 28 proti po vetu državnega sveta na 27. redni seji znova sprejel zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Podprli so ga v Levici, Svobodi in SD-ju, proti so glasovali v SDS-u in NSi-ju. Zakon sicer pravico do omenjenega dodatka namenja slovenskim državljanom, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazujejo posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali v tujini ter prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pokojnino v tujini. Novi zakon bo nadomestil zakon iz leta 1974.

Višina dodatka bo vezana na višino osnovne pokojnine posameznika in trenutek, ko bo podana vlogo za dodatek. Ta ne bo presegal najvišje pokojnine. Zakonu je dodan seznam nagrad in priznanj, ki jih spremlja pravica do dodatka. Skupno je na seznamu 23 nacionalnih priznanj in nagrad s področja umetnosti, med njimi Prešernova nagrada za življenjsko delo. Predvideno je, da bo ministrstvo vsakih pet let seznam prevetrilo, seznam se bo posodabljal in prilagajal spremembam v kulturni praksi. V skladu z novim zakonom bo ministrstvo za kulturo tudi vzpostavilo, vodilo in upravljajo javno evidenco upravičencev.

Na SDS-ovo vložitev podpisov se odzvali v Društvu Asociacija, kjer so začudeni, da se politične stranke ukvarjajo z vzpostavljanjem normativnega okvira za dodeljevanje dodatkov k pokojninam, ne pa z vse bolj perečo problematiko upokojevanja kulturnih delavcev.

Asociacija: Težko je razumeti, zakaj kdo ne bi želel, da se to področje zakonsko uredi

"Zakon je vlada pripravila, ker je veljavni zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, zastarel, pomanjkljiv, predvsem pa ne opredeljuje natančnih meril za priznanje in odmero izjemnih pokojnin. Na to je že leta 2009 opozorilo Računsko sodišče, ki je presodilo, da veljavni zakon ne zagotavlja pogojev za enakopravno obravnavo oseb, ki so v enakem ali primerljivem položaju. Opozorilo je tudi, da je po obstoječem sistemu odločitev o dodelitvi izjemnih pokojnin v celoti prepuščena vsakokratnemu ministru," so v Asociaciji zapisali v izjavi za javnost.

"Težko razumljivo je, zakaj kdor koli ne bi želel, da se postopki za pridobitev pokojnin za izjemne dosežke na področju umetnosti primerno zakonsko uredijo in določijo. Veliko bolj razumljivo bi bilo, če bi se poslanke in poslanci ukvarjali s pokojninami delavk in delavcev v kulturi na splošno. V javni razpravi je namreč obširnejša sprememba zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, in pričakujemo, da bo vlada prisluhnila pozivom, da se samozaposlenim v kulturi glede na leta delovanja plačujejo tudi višji prispevki."

Mnoge delavke in delavci v kulturi težko izpolnijo pogoje za upokojitev

Kot poudarjajo, bi se z uvedbo tako imenovane karierne dinamike samozaposlenim v kulturi omogočile dostojnejše pokojnine, kar se zdi nujno potrebno tako glede na prekarno naravo dela, ki ga opravljajo, kot tudi glede na izhodišča za pokojninsko reformo, ki jih je pripravila vlada in ki predvidevajo zaostrovanje pogojev za upokojitev. "V tem kontekstu bi bilo prav, da vlada prevetri in ponovno osmisli tudi institut republiške priznavalnine. Mnoge delavke in delavci v kulturi namreč zaradi prekarnih delovnih razmer težko dosežejo pogoj štiridesetih let pokojninske dobe brez dokupa, kljub temu da so delovno aktivni daljše obdobje. Posledično težko izpolnijo pogoje za upokojitev, če pa jih že, so te pokojnine izredno nizke. Te anomalije mora vlada odpraviti bodisi s pokojninsko reformo bodisi s spremembo in dopolnitvijo krovnega zakona za področje kulture," so sklenili zapis.