Ženska družbena identiteta je pogojena s kulturno percepcijo njihovih teles. Ne glede na to, ali so veljale za "nepopolne moške ali za premikajoče se maternice, za zemeljski odsev božje lepote ali satanove hčere", jih je opredeljeval odnos družbe do ženskega telesa, ki je vplival na definiranje ženskosti. Zato je telo tema feminističnih razprav ves drugi val feminizma, razprave o telesu pa lahko najdemo tudi v tekstih prvega vala. Zahteva po pridobitvi moči za kontrolo in upravljanje lastnega telesa je pomembna tema feministične teorije.
Mesto žensk bo letos na 17 lokacijah po Ljubljani predstavilo 46 projektov. Do 15. oktobra se bodo vrstili performansi, plesne in gledališke predstave, filmske projekcije, predavanja in pogovori ter delavnice.
Nenehna potreba po nadzoru nad našimi telesi, številni družbeni konstrukti, normativi in identifikacije, ki se mu pripisujejo oziroma se vanj vpisujejo, so aktualizirali zanimanje za telo kot teritorij, ki se giblje na presečišču družbene in umetniške prakse, opozarjajo organizatorke festivala. V sklopu festivala so jih zanimale predvsem prakse, ki so, kot je dejala vodja Mara Vujić, vložile svoja telesa v aktivizem in mobilizacijo novih oblik diskurzov, da bi omajale njihovo marginalizacijo in zatiranje.
Poleg razstave Cik Cak, ki bo prikazala večplastne odnose med feminizmom in različno oblikovanimi, družbeno relevantnimi diskurzi iz prostorov nekdanje Jugoslavije, so v sklopu festivala že v preteklem tednu v Kinu Šiška odprli razstavo stripov Komikaze: Femicomix, v četrtek pa bodo v Galeriji Alkatraz odprli še razstavo Poti dematerializiranih teles, ki bo združila dela Lele B. Njatin in Aprilije Lužar.
Poseben sklop bo na festivalu posvečen temi transfeminizma in vprašanju transspolnosti tako skozi umetniška dela kot skozi teoretsko prizmo. Slednjo bo na festivalu podala francoska queer aktivistka in teoretičarka Marie-Helene/Sam Bourcier, ki bo predavala o načinih upiranja obstoječim družbenim praksam. Omenjeni sklop bo ponudil tudi tri performanse: Helena Velena se bo predstavila s performansom Umakni se, Lady Gaga!! - prihodnost naših teles in japonska paradigma, Cassils s performansom Podoba v nastajanju in Kris Grey z Dialektiko telesa.
Upokojenke z Mallorce potujejo
Na področju plesa bo festival gostil Anne Juren in Annie Dorsen s predstavo Magično, ki zgodovinske feministične prakse postavlja v kontekst čarodejske predstave, Mariantonio Oliver s plesno-gledališko predstavo Las Muchas, ki je plod sodelovanja med Oliverjevo in skupino 11 žensk iz vasi Maria de Salut na Mallorci, starih med 70 in 82 let. Oliverjeva bo sodelovala tudi z lokalnimi udeleženkami in z njimi na festivalu ustvarila novo predstavo. Dana Michel na festival prihaja s plesno predstavo Rumena brisača, v kateri spregovori o svojem identitetnem boju, ki ga je v otroštvu ponazarjalo ovijanje glave v rumeno brisačo.
Slovenijo zastopata: Mala Kline in Irena Tomažin
Na Mestu žensk se bosta zvrstili tudi dve slovenski premieri: premiera performansa Geneza Male Kline, ki je nadgradnja lanskega laboratorija sanjanja Dreamlab, ter performansa Telo glasu Irene Tomažin, v katerem avtorica nadaljuje raziskovanje vmesnega prostora med glasom, gibom, gesto in telesom.
Po poti spominov feminizma
Premierno bodo na festivalu prikazali tudi dokumentarni film Ženska Majde Širca, ki je nastal v produkciji RTV Slovenija. Ženska je zgodovinski, esejistični in interpretativni pregled boja za pravice žensk v slovenskem prostoru, v njem so predstavljeni ključni dogodki, ki so pomenili premik pri uveljavljanju pravic žensk in enakopravnosti.
V glasbenem delu festivala bodo med drugim nastopili Erika Stucky, Electric Indigo in Jordan Reyne, festival pa bo ponudil še delavnice in pogovore.
Ženska družbena identiteta je pogojena s kulturno percepcijo njihovih teles. Ne glede na to, ali so veljale za "nepopolne moške ali za premikajoče se maternice, za zemeljski odsev božje lepote ali satanove hčere", jih je opredeljeval odnos družbe do ženskega telesa, ki je vplival na definiranje ženskosti. Zato je telo tema feminističnih razprav ves drugi val feminizma, razprave o telesu pa lahko najdemo tudi v tekstih prvega vala. Zahteva po pridobitvi moči za kontrolo in upravljanje lastnega telesa je pomembna tema feministične teorije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje