Meta Hočevar je začela v gledališču kot scenografka delati na začetku sedemdesetih let 20. stoletja. Njene scenografije so vzbudile pozornost s svežim pristopom, umikom od tradicije in novim razumevanjem prostora, ki ga je osvobodila dekorativnosti in ga postavila ob bok sodobni likovnosti druge polovice 20. stoletja. V več uprizoritvah je pot celostnega razumevanja gledališkega nadgradila z oblikovanjem kostumografije in kot režiserka.

Sodelovala je s številnimi gledališči doma in na tujem, med drugim z gledališči v Gradcu, Kölnu, na Dunaju, v Moskvi. Predstavila se je tudi na več festivalih, med drugim na Dunajskih slavnostnih tednih in Mittelfestu v Čedadu. Na Akademiji za radio, film in gledališče v Ljubljani je predavala scenografijo. Za svoje delo je prejela številna priznanja, vključno s Prešernovo nagrado.

Zaradi izenačenosti del letos brez oblikovalskega presežka
Društvo oblikovalcev Slovenije je priznanja podelilo devetič. Žirija, ki so jo sestavljali Mateja Panter, Nataša Šušteršič, Petra Černe Oven, Jurij Dobrila in Peter Jamšek, se je zaradi velikega števila prispelih del, njihove kakovosti in izenačenosti odločila, da tokrat glavnega priznanja oblikovalski presežek ne podeli. Namesto tega je sedmim najboljšim delom podelila priznanje oblikovalski dosežek.

Priznanje je prejel projekt nahrbtnik Atlexa. Avtorji idejne zasnove so Sebastian Petač, Matjaž Berlak, Borut Dolenec in Mojca Ilc Klun, oblikovanje pa podpisujeta Nina Malovrh in Mitja Hojak. Nahrbtnik, ki je hkrati večnamensko telovadno orodje, je po prepričanju žirije posebnež, ki deklarativno izstopa.

Priznanje so namenili tudi projektu Daru:jem Danijele Grgić. Kot je zapisala, ilustracija, naravna barva lanu, izbrana steklena embalaža in grafično oblikovanje delujejo kot prepoznavna in prijazna celota. Žirija je nagradila še projekt Idrija Almaden Irene Gubanc in Mateje Škofič. Po mnenju žirije je nova stalna razstava v Mestnem muzeju v Idriji, ki predstavlja tehniško dediščino živega srebra, oblikovana zelo informativno, ob tem pa ne izgublja estetsko-senzorične izkušnje.

S priznanjem oblikovalski dosežek je nagrajen tudi projekt Okusi dišečega Krasa avtorice Jane Pečečnik Žnidarčič. Knjižica prikaže ljubezen do kraškega gastronomskega izročila in sodobne kreativne kuhinje. Priznanje je šlo projektu Kult 316 Jožice Curk - oblikovanje interjerja Centra kulinarike in turizma v Biotehniškem izobraževalnem centru, ki je po prepričanju žirije za šolski tip objekta na izjemno visoki kakovostni ravni.

Huberto Široka je nagrajen za projekt Nakit, v katerem skuša nakitu povrniti njegov osnovni namen. To mu po prepričanju žirije uspeva s prepletom odličnega obrtnega srebrokovaškega znanja in kreativnega potenciala, ki črpa iz vseh dob človeštva. Priznanja so podelili še projektu Ulla, pod katerega se podpisujejo Cica Gajić Grabovac, Damjan Malis, Luka Mali in Matic Kovačič.

Dobitnica častnega članstva Društva oblikovalcev Slovenije Maja Kržišnik je med letoma 1988 in 2006 vodila informacijsko-dokumentacijski center za oblikovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije. Večkrat je sodelovala v mednarodnih oblikovalskih žirijah. Na oddelku za oblikovanje tekstilij in oblačil Tekstilne fakultete Univerze v Ljubljani je predavala predmet razvoj oblikovanja, na fakulteti za dizajn primorske univerze pa predmet moda.