Kultura je po predlaganem zmanjšanju proračuna takoj za zdravstvenim varstvom, ker pa za slednjim stojita še javna in zasebna blagajna, je deležna največjega krčenja, je poudaril predsednik nacionalnega sveta za kulturo Miran Zupanič. Predlog, kot je dejal, pomeni radikalno krčenje obsega programov, predvsem pa udarja v tiste segmente, ki so vezani na projektno financiranje. Foto: Spletna stran festivala
Kultura je po predlaganem zmanjšanju proračuna takoj za zdravstvenim varstvom, ker pa za slednjim stojita še javna in zasebna blagajna, je deležna največjega krčenja, je poudaril predsednik nacionalnega sveta za kulturo Miran Zupanič. Predlog, kot je dejal, pomeni radikalno krčenje obsega programov, predvsem pa udarja v tiste segmente, ki so vezani na projektno financiranje. Foto: Spletna stran festivala
Mitja Čander
Programski direktor EPK-ja Mitja Čander je rebalans označil za zloveščo gesto na več ravneh. Ta po njegovem mnenju vodi k temu, da bomo začeli o kulturi v času krize govoriti kot o parazitski dejavnosti, priča o tem, da ni zaščitena pred politično nestabilnostjo, gre pa tudi za poskus, kako med sabo spreti akterje v njej. Foto: EPK 2012

Člani sveta so nad predlogom rebalansa zgroženi, zato nameravajo predsednika vlade Boruta Pahorja in vlado v celoti pozvati, naj predlaganega rebalansa ne sprejmeta. Vlada je izhodišča za pripravo predloga rebalansa proračuna za leto 2011 sprejela na seji pretekli četrtek.

Miran Zupanič je takšno obremenitev kulture označil kot nerazumno. Ker ministrstvo polovico proračuna porabi za plače zaposlenih, bo namreč teh 38 milijonov evrov treba zagotoviti iz preostanka sredstev, kar pa pomeni drastično poseganje v programe na področju kulture, je dejal Zupanič, ki predlog rebalansa vidi kot "napoved rezanja glav na finančni ravni".

Ministrica je izpostavila, da je bil proračun za kulturo doslej stabilen in da so nekaterim področjem, ki so bila v preteklosti diskriminirana, celo "popravili zdravje". Ministrstvo za kulturo je za letos s proračunom, sprejetim v državnem zboru, dobilo 215 milijonov evrov, zato razprave v javnosti o proračunu niso odpirali. Kot je dejala, smo sicer "vsi na istem vlaku", vendar pa kultura, ki je v državnem proračunu udeležena z dvema odstotkoma, ne more nositi bremena krize v višini osmih odstotkov. "Šok ob tej številki je za nas prevelik. Nimamo več manevrskega prostora, smo nemočni," je dejala ministrica.

Član sveta Mitja Čander je opozoril, da je, ko višina proračuna za kulturo enkrat pade, potrebnega kar nekaj časa, da se znova pride na "nulto točko". Tako krčenje proračunskih sredstev po njegovem prepričanju kaže na podcenjevanje kulture in kulturnikov.

Miran Mohar je izpostavil, da prav v tem času nastaja Nacionalni program za kulturo 2012-2015, v katerem bodo tudi številke za posamezna področja, ki pa se s takšnim rebalansom "podre kot hišica iz kart". Narediti tak rez po njegovem prepričanju lahko privede celo do uničenja kulturnega resorja.

Norčevanje iz NPK-ja?
Jože Vogrinc tak predlog rebalansa razume kot "norčevanje iz Nacionalnega programa za kulturo, ki mu je diametralno nasproten". Politiko izčrpavanja javnega sektorja je označil za nevzdržno, saj ogroža družbeni razvoj. Matjaž Zupančič je predlog rebalansa označil kot "diskriminacijo kulture", Meta Hočevar pa kot cinizem, ki "kaže na intelektualno raven predlagateljev".

Člani sveta so razpravljali tudi o osnutku Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015. Ministrica Širca jih je uvodoma pozvala, naj jim zdajšnje stanje v kulturi v navezavi na predlog rebalansa proračuna ne bo merilo pri razmišljanju za naprej, saj je pomembno, da na kulturo gledajo v luči, kot bi si jo želeli.

Nastajanje osnutka Nacionalnega programa za kulturo je povzela generalna direktorica direktorata za kulturni razvoj in mednarodne zadeve na ministrstvu Sonja Kralj Bervar. Ministrstvo je analizo stanja na področju kulture začelo pripravljati oktobra lani. Sledila je javna razprava, na katero je prišla vrsta odzivov, ki so jih na ministrstvu vključili v gradivo, nato je pod naslovom Teden kulturnih misli sledila javna razprava.

Ne zgolj besede
Člani sveta so se strinjali, da je med prvim in drugim osnutkom bistven napredek. Ob tem so opozorili, da Nacionalni program za kulturo ne bi smel biti le "seznam želja", s čimer se je strinjala tudi Kralj Bervarjeva in poudarila, da so si na ministrstvu osnutek Nacionalnega programa za kulturo zamislili kot akcijski načrt.