Do odkritja sta se ekipi strokovnjakov dokopali v okviru evropskega projekta Claustra+ na podlagi lidarskega posnetka in terenskih raziskav, so sporočili iz muzeja. Lidar (Light Detection and Ranging) je metoda daljinskega zaznavanja, pri kateri merijo zemeljsko površje z laserjem, nameščenim na letalo. To omogoča natančen zemljevid – digitalni model reliefa.

Claustra Alpium Iuliarum je bil v 4. stoletju največji rimskodobni arhitekturni podvig na ozemlju današnje Slovenije in spada med najpomembnejšo kulturno dediščino pri nas. Obrambni sistem se je uporabljal za nadzor nad trgovino in premiki prebivalstva na ozkem prehodnem območju jugovzhodnih Alp, kjer je deloma potekala tudi severovzhodna meja antične Italije. Danes poznamo več kot 30 kilometrov ostankov zapornih zidov z več kot 100 stolpi ter osmimi trdnjavami in utrdbami. Posamezni ostanki zapor se raztezajo med Posočjem in Kvarnerskim zalivom.

Laser pomagal odkriti, kaj se skriva pod zemljo
Ajdovski zid nad Vrhniko je najdaljši znani odsek v rimskem obrambnem sistemu Claustra Alpium Iuliarum. Ohranjeni zid je do nedavnega odkritja meril 6,5 km - skupaj s prekinitvami več kot 10 km. Glede na zemljevid arheologa Alfonza Müllnerja s konca 19. stoletja naj bi se obzidje začelo pod današnjo železniško postajo Verd. Arheologi so v preteklosti zato že opravljali terenske preglede, vendar jim zidu ni uspelo najti - veljal je za uničenega ob širjenju železniške postaje in ob urejanju terena za kamnolom na Verdu.

V okviru projekta Claustra+ pa so strokovnjaki prišli do novih odkritij. Arheologinji Edisi Lozić je z natančno obdelavo lidarskega posnetka uspelo prepoznati topografski znak, ki bi utegnil biti del Ajdovskega zidu, kot ga je zarisal Müllner. Ekipi Narodnega muzeja Slovenije in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije sta odkritje preverili tudi na terenu.

Kot so zapisali v muzeju, sta se ekipi zaradi gosto poraslega območja na najdišče morali prebiti celo z mačetami. Izkazalo se je, da gre v resnici za ostanke Ajdovskega zidu s stolpi, ki so veljali za uničene. V naslednjih dneh so traso toliko očistili, da so jo lahko znanstveno dokumentirali: potrdili so odkritje 200 metrov dolgega zidu in treh stolpov, med njimi pa je razmeroma dobro ohranjen le prvi. Na podlagi izdelane dokumentacije bodo lahko na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije za to območje ustrezno uredili varstveni režim.

Znani deli Ajdovskega zidu zdaj skupno merijo približno 6,7 km. Odkritje novega dela pomembno prispeva k utrditvi statusa najdaljšega odseka v celotnem obrambnem sistemu Claustra Alpium Iuliarum, so še sporočili iz Narodnega muzeja Slovenije, kjer zdaj pripravljajo 3D virtualno rekonstrukcijo celotnega zidu, ki bo kmalu tudi na ogled.

Evropski projekt Claustra+ (Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum) je namenjen zaščiti, predstavitvi in povečanju prepoznavnosti kulturne dediščine ter razvoju kulturnega in zelenega turizma. Pri raziskovanju skupne kulturne dediščine sodelujejo štirje slovenski in pet hrvaških partnerjev. Projekt poteka v okviru programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija - Hrvaška 2014–2020, sofinancira ga evropski sklad za regionalni razvoj.