Najbolj odmevna tatvina je nedvomno kraja Mone Lise iz pariškega Louvra, leta 1911. Potem ko so že obupali in sliko razglasili za pogrešano, so jo zaradi nespametne napake tatu po dveh letih našli. Foto: Reuters
Najbolj odmevna tatvina je nedvomno kraja Mone Lise iz pariškega Louvra, leta 1911. Potem ko so že obupali in sliko razglasili za pogrešano, so jo zaradi nespametne napake tatu po dveh letih našli. Foto: Reuters
Pierre-August Renoir je rad upodabljal vesele prizore.
Nedavno so našli 25 let pogrešano sliko francoskega slikarja Pierre-Augusta Renoirja, ki je rad upodabljal vesele prizore.
Tokrat je niso 'skupile' slavne Degasove baletke, ampak slika Grof Lepic in njegovi hčerki.
Med drugim so leta 2008 iz zasebne zbirke Bührle odnesli slavno Degasovo sliko Grof Lepic in njegovi hčerki. Foto: Reuters

Nedavno je policija v Benetkah našla oljno sliko francoskega impresionista Augusta Renoira, ki je bila leta 1984 ukradena v Rimu. Najdeno oljno sliko v velikosti 29 x 30 cm je pred kratkim kupil nekdo iz Trevisa, ki je sam od sebe - ob pregledu policijskega seznama ukradenih del - opozoril policijo na verjetnost, da je slika ukradena. Ugotovili so, da je slika, na kateri je prizor iz mitologije, pripadala rimski družini, kateri pa je bila ukradena leta 1984. Družina bo sliko dobila nazaj, nas pa zanima katere umetniške tatvine so najglasneje odjeknile v svetu?

Mona Lisa skrita v omari za metle
Nedvomno je najbolj slavna tatvina kraja da Vincijeve Mone Lise, ki jo je 21. avgusta 1911 iz Louvra ukradel uslužbenec muzeja Vincenzo Peruggia. Dejstvo, da je slika izginila, je šele naslednjega dne odkril slikar Louis Béroud, ki si je sliko želel ogledati, pa je na mestu, kjer naj bi visela, našel le štiri želene količke, ki so obkrožali sliko. Béroud je nemudoma stopil do varnostnkov, ti pa so menili, da je slavna slika le na reklamnem slikanju. Nekaj ur pozneje se je Béroud vrnil z vodilnimi muzeja in potrjeno je bilo dejstvo, da je slika izginila, in da je verjetno ukradena. Louvre so takoj zatem zaprli za cel teden, a slike niso odkrili.

Mono Liso so našli šele čez dve leti pri italijanskem patriotu Vincenzu Peruggi, ki je bil prepričan, da mora biti slika italijanskega umetnika v Italiji. Iz muzeja jo je skrito pod plaščem odnesel brez kakršnih koli težav, potem ko se je muzej že zaprl, pred tem pa jo je skril v omaro za metle. Ujeli so ga, ko jo je nespametno želel prodati muzeju Uffizi v Firencah.

Druga svetovna vojna
Najbolj burno obdobje odtujevanja umetnin je bilo nedvomno med drugo svetovno vojno, ko so nacisti bogatim judovskim družinam, med katerimi je bilo mnogo ljubiteljev umetnosti in zbirateljev dragocenih del, brez vprašanj zaplenili njihova premoženja. Vendar se v zadnjem času tudi na tem mestu dogajajo premiki in vedno več umetnin se vrača k starim lastnikom, žal pa večina njih ni več med živimi, nekateri njihovi potomci pa slike prodajo naprej.

Spodaj pa si lahko ogledate nekatere izmed ukradenih slik, katerih kraje so najbolj odmevale.

Lejla Švabič

Leta 1934 so nepridipravi odnesli dve krili Genskega oltarja ozrioma Oltarja čaščenja mističnega jagnjeta, ki sta ga v 15. stoletju poslikala brata Jan in Hubert Van Eyck. Našli so le eno krilo, spodnje levo krilo, znano kot Pravični sodniki (De Rechtvaardige Rechters), ni bilo nikdar odkrito. Domnevni tat Arsène Goedertier pa je umrl preden bi lahko razkril skrivno mesto.
Rembrandtov portret Jacoba de Gheyna tretjega je bil ukraden kar štirikrat, kar pomeni, da je to slika, ki je bila - vsaj do zdaj - ukradena največkrat.
Kraja Rembrandtove Nevihte na Galilejskem morju (edina znan slika Rembrandta z morskim motivom), ki so jo 18. marca 1990 ukradli iz bostonskega Gardnerjevega muzeja, sodi med največje tatvine do zdaj, sploh zato, ker slike še vedno niso našli. Istega dne so iz muzeja odnesli 13 del, kar je skupaj zneslo 500 milijonov dolarjev škode. Na Rembrandtovo delo je še vedno razpisana nagrada najditelju v vrednosti pet milijonov dolarjev.
Zloglasnega 18. marca 1990 so iz muzeja s polnim imenom Isabella Stewart Gardner Museum odnesli tudi sliko nizozemskega slikarja Johannesa Vermeerja Koncert. Poleg te pa še Rembrandtov Avtoportret, Portret gospe in gospoda v črnem, Maneta, Degasovo Pokrajino z obeliskom, povrhu pa še zastavo Napoleonove vojske.
22. avgusta 2004 sta roparja iz Muzeja Edvarda Muncha v Oslu odnesla eno izmed najbolj znanih Munchovih del - Krik. Glede na to, da je umetnik naslikal več različic Krika, je delo vedno znova tarča tatov. V tem primeru pa je zamaskirani neznanec v muzeju, ki je bil odprt za javnost, slike pred osuplimi obiskovalci preprosto potegnil s sten, medtem ko je eden izmed nepridipravov navzočim grozil z orožjem. Pred muzejem ju je v avtomobilu čakal tretji sodelavec in avtomobil z umetninami odpeljal neznano kam.
Skupaj s Krikom so avgusta 2004 odnesli tudi Munchovo Madono. Tatove so našli in prijeli, sliki pa sta se po dveh letih vrnili v muzej, a se je izkazalo, da je Mati božja utrpela hujše poškodbe, a so nato restavratorji uspeli bolj ali manj povsem odstraniti sledi prask in manjših lukenj, ki so kazile platno. Krika pa ni bilo mogoče popraviti - za nepopravljive se sicer niso izkazale obtolčenine, ampak mesta, ki jih je načela vlaga. Sliki sta bili poškodovani tudi ob robovih, kjer so ju roparji potegnili iz okvirov - verjetno v strahu, da je v njiju kakšna sledilna naprava.
Iz dunajskega umetnostnozgodovinskega muzeja so maja 2003 med restavratorskimi deli odnesli zlato Solnico Benvenuta Cellinija, ki jo je Italijan leta 1543 naredil za francoskega kralja. Solnico je tri leta pozneje odkrila avstrijska policija.
Decembra 2007 so v umetnostni muzej v Sao Paolu ob petih zjutraj vlomili trije neznanci in odnesli dve najbolj vredni deli tega muzeja: Picassov portret Suzanne Bloch in delo Cândida Portinarija O lavrador de café. Celotna akcija je trajal le tri minute, sliki, ki veljata za nacionalno dediščino Brazilije, pa so pozneje našli.
Februarja lani so trije, v smučarske maske zamaskirani roparji vdrli v zasebno zbirko Bührle ter prisilili obiskovalce in osebje, da so se ulegli na tla, nato pa odpeljali štiri slike slikarjev Cézanna, Degasa, Moneta in van Gogha, več kot 113 milijonov evrov vredne impresionistične oziroma postimpresionistične slike. Zgornjo Monetovo sliko Makovo polje so potem našli v belem avtomobilu, ki naj bi imel oznako muzeja.
Istočasno kot Monetovo Makovo polje je bila iz zbirke Bührle odnesena tudi slika Cvetočih vej kostanja, ki jo je nizozemski umetnik Vincent van Gogh naslikal leta 1890. Tudi ta je bila najdena v belem avtomobilu na parkirišču pred muzejem.