Prve domneve arheologov so temeljile na položaju velikega kamnitega bloka, ki je prekrival zgornji del okostja. Ker so našli zgolj okostje spodnjega dela trupa in noge, ne pa tudi lobanje, so sklepali, da je to zdrobil balvan, ki je možakarja pribil ob tla.

Kot pa zdaj poroča CNN, je nadaljnje raziskovanje terena pokazalo, da je bil pod tlemi, kjer je ležal skelet, rov iz časa neapeljske veje Burbonov (se pravi 18. oziroma 19. stoletja). Med kopanjem predora se je očitno vdrl del tal, del okostja Pompejca pa je tako padlo v luknjo. Tam so arheologi zdaj naši tudi zgornje ude, toraks in lobanjo.

"Identificirane ostanke okostja sestavljajo še zgornji del toraksa, udi, lobanja in čeljust," so v izjavi za javnost zapisali v Arheološkem parku Pompeji. "Trenutno so na analizi, ki bo več povedala o zlomih, s tem pa bo mogoče točneje rekonstruirati zadnje trenutke življenja umrlega," so še zapisali.

Ob sebi imel mošnjo z denarno popotnico
Po odmevnem odkritju okostja, ki so ga predstavili konec maja, so našli tudi ostanke majhne mošnje, ki jo je Pompejec tesno držal ob prsnem košu, v njej pa 20 srebrnikov in dva bronasta novca. Znanstveniki kovance sicer še vedno analizirajo, arheologi pa pravijo, da je takšen znesek zadostoval za od dve- do tritedensko oskrbo družine.

Preostali podatki o Pompejcu ostajajo enaki prvim poročilom. 30-letni moški je imel okuženo golenico, ki mu je onemogočala ali vsaj oteževala tek, zaradi česar mu verjetno ni pravočasno uspelo zapustiti mesta. Njegovo okostje so našli v prvem nadstropju zgradbe, ležalo pa je na drobnem ognjeniškem materialu.

Usoden izbruh ohranil slikarske spomenike
Vezuv je izbruhnil 24. avgusta leta 79 – ognjenik je bruhal 19 ur, izbruh pa je bil tako močan, da so lapili padli celo na afriško obalo, v Egipt in Sirijo. Izbruh je bil usoden za Pompeje, Herkulanej in nekatera druga naselja v bližini, obenem pa je prav ta naravna katastrofa poznejšim stoletjem ohranila dragocene, predvsem slikarske, spomenike, ki jih brez tega ne bi poznali. Ne gre seveda samo za konkretne freske Pompejev, temveč rimsko slikarstvo na splošno, saj se je tega rimskega ustvarjanja ohranilo izredno malo in bi brez pompejanskih del težko dovolj dobro rekonstruirali tovrstno likovno snovanje tistega časa.

Stoletja prekrito s pepelom
Preden so Pompeji doživeli tragični konec, je v njih bivalo 13.000 ljudi. Mesto je bilo dolga stoletja pokrito s pepelom, vse dokler ga niso odkrili leta 1749, danes pa je ena največjih turističnih znamenitosti Italije.