Tanka plošča iz belega marmorja v velikosti 63,5 X 57 centimetrov, težka 52 kilogramov, je v lasti newyorškega Living Torah muzeja (Muzeja žive Tore), ki je raziskal in potrdil avtentičnost artefakta. Z besedami "za našo skupno dediščino je deset zapovedi najbolj temeljnih", je prodajo tega izjemnega artefakta pospremil David Michaels, direktor pri dražbeni hiši, specializirani za artefakte kulturne dediščine, ki bo potekala 16. novembra v Beverly Hillsu.

Na plošči je vklesanih 20 vrstic v zgodnji hebrejski pisavi Samarijanov, ki so živeli v gorati Samariji na severu Jeruzalema in zaradi Jezusove prilike o dobrem Samarijanu ponesli izraz samarijana oziroma samaritana v širšo uporabo. Po uvodnem posvetilu in invokaciji je nanizanih devet zapovedi – izpuščena je: "Ne izgovarjaj po nemarnem imena GOSPODA, svojega Boga, kajti GOSPOD ne bo pustil brez kazni tistega, ki po nemarnem izgovarja njegovo ime!" Tem je dodana še zapoved, ki se jo pripisuje samarijanski ločini.

Analiza zapisa je pokazala določene nepravilnosti, kot so nekonsistenten tempo in različne linije pri nekaterih črkah, zato sklepajo, da graver ni bil specializiran za delo v marmorju. Prav tako je zanimivo, da so bile nekatere besede na vrhu plošče izbrisane in na novo vgravirane, kot da bi med delom prejel nova, drugačna navodila.

Edini tako ohranjeni in zasebni primer najzgodnejših vklesanih zapovedi
Medtem ko so kumranski ali mrtvomorski zvitki iz 1. st. pr. n. št. zapisi na pergamentu in papirusu, pa so najstarejše v kamen vklesane božje zapovedi najdene v t. i. samarijanskih dekalogih, ki datirajo v prva stoletja našega štetja. Danes od teh poznamo štiri primere in eden izmed teh je prav ta, ki bo na prodaj na dražbi. Vsi preostali so ohranjeni le kot fragmenti in so v muzejskih zbirkah ali na zaščitenih prizoriščih na Bližnjem vzhodu. Plošča na dražbi je tako edini primer, ki ga bo mogoče zakonito kupiti za zasebno lastništvo. A kupec bo ploščo moral razstaviti javno. Tako so zapovedale izraelske oblasti za starodavne artefakte, ki so artefaktu tudi podelile oznako nacionalnega zaklada Izraela.

Kamen je bil verjetno vklesan v času od 300 do 500 n. št., morda tudi pozneje, do leta 830, plošča pa je po ocenah stala na vhodu v sinagogo v mestu, ki danes leži v zahodnem Izraelu. Sinagoga je bila verjetno uničena, ko so na Samarijane pritisnili Rimljani ali so jo porušili križarji v 11. stoletju.

Tudi kamen za dvorišče
Odkritje kamnite plošče sta leta 1947 v članku opisala Y. Kaplan, takratni lastnik plošče, in arheolog ter poznejši izraelski predsednik Jicak Ben Zvi. Ploščo so odkrili med gradnjo železniške postaje leta 1913, človek, ki si jo je prisvojil, pa jo je vgradil kar v tla svojega dvorišča. Hoja je zlizala površino in izbrisala nekaj besed na sredini plošče, a je napis še vedno razpoznaven. Leta 1943 jo je pridobil Kaplan in se s sodelavci lotil raziskave. V 90. se je do plošče dokopal preprodajalec starin, od katerega jo je nato leta 2005 odkupil Living Torah muzej.

Čeprav gre za izraelski nacionalni zaklad, so oblasti dovolile izvoz v ZDA pod pogojem, da bo plošča razstavljena v javnem muzeju, in ta zahteva ostaja. Na dražbi jo lahko kupi tako institucija kot zasebnik, a javna dostopnost mora biti izpolnjena. Na dražbi pa se bo prodajalo še več kot 50 drugih artefaktov iz muzejske zbirke, večina objektov s posebno pomembnostjo glede na Staro in Novo zavezo.