Priznanja bodo prejeli Primož Lampič, Jože Muhovič ter Igor Sapač in Franci Lazarini. Podelitev vseh nagrad bo 21. aprila v Moderni galeriji.

Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade za življenjsko delo, je Prelovšek s svojim znanstvenoraziskovalnim delom in osebno angažiranostjo pomembno prispeval k slovenski umetnostni zgodovini in k širšemu ozaveščanju o pomenu kulturne dediščine.

Največji poznavalec Plečnika pri nas
Je avtor vrste temeljnih študij o slovenski umetnostni zgodovini, zlasti o zgodovini arhitekture novega veka. Na področju baročne arhitekture in kiparstva je v več znanstvenih in strokovnih prispevkih in monografskih publikacijah pomembno nadgradil spoznanja starejših piscev.

Bil je prvi umetnostni zgodovinar na Slovenskem, ki se je posvetil raziskovanju arhitekture 19. stoletja. Osrednja tema, ki se ji posveča že vse življenje, je opus arhitekta Jožeta Plečnika. K zavedanju, da je Plečnik eden najpomembnejših evropskih arhitektov 20. stoletja, so poleg številnih drugih objav ključno prispevale monografije, ki so izšle pri uglednih tujih založbah. Njegovo najodmevnejše delo o Plečniku, Josef Plečnik 1872-1957. Architectura perennis, je bilo prevedeno v nemščino, angleščino in italijanščino.

Za prepoznavnost Plečnikovega dela skrbi tudi s članki v dnevnem časopisju, vodstev po spomenikih, strokovnih publikacij, s prispevki na televiziji in z razstavami. Leta 1986 je sodeloval pri pripravi odmevne razstave Plečnikovih del v Centru Georges Pompidou v Parizu.

Ves čas je vpet tudi v mednarodni prostor. Med drugim je sodeloval pri razstavi o Plečnikovem delu na praškem gradu leta 1996. V stroki je poznan in cenjen tudi zaradi izjemnih prizadevanj na področju spomeniškega varstva. V zadnjih letih si še posebej prizadeva za uvrstitev Plečnikovih del na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Lampič priznanje prejme za monografijo Svetloba kot barva - obarvana in barvna fotografija ter barvni tisk na Slovenskem od začetkov do leta 1945. Kot piše v utemeljitvi, monografija zapolnjuje veliko vrzel pri raziskovanju zgodovine barvne fotografije na Slovenskem in ustvarja trdne temelje za njeno nadaljnje in poglobljeno proučevanje.

Muhovič je nagrajen za Leksikon likovne teorije, ki je plod njegovega 20-letnega znanstvenega, raziskovalnega, strokovnega, umetniškega in pedagoškega dela. Izid leksikona pomeni za slovensko umetnostno stroko izjemen dosežek. Končno je raziskana, utemeljena, poenotena in zapisana likovnoteoretska terminologija. Poleg tega je na enem mestu zbran obsežen likovni material, ki razjasni dvome o tolmačenju posameznih pojmov in pojavov na konkretnih umetninah iz svetovne likovne zakladnice, piše v utemeljitvi.

Sapač in Lazarini pa priznanje prejmeta za monografijo Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem. Sapač je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani zastavil obsežen projekt evidentiranja in proučevanja arhitekture 19. stoletja na Slovenskem ter k raziskavam pritegnil Lazarinija. Leta 2013 je bila v MAO odprta razstava Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, spremna publikacija je izšla leta 2015. Kot piše v utemeljitvi, je monografija strokovno izjemno in temeljno delo na področju raziskovanja arhitekture in urbanizma na Slovenskem.

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo nagrado Izidorja Cankarja podeljuje bienalno. Podelitev bo pospremilo Prelovškovo predavanje o Plečnikovem delu.