To so v protestnem pismu ob začetku rušenja Kolizeja zapisali v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije, kjer ob tem Ljubljančanke in Ljubljančane pozivajo, da izrazijo svoje nestrinjanje z "uničevanjem in siromašenjem enega najlepših evropskih mest, Ljubljane, ki ga spodbuja in zagovarja župan Zoran Janković".
Foto: Rušenje ljubljanskega Kolizeja se je začelo
Po njihovem prepričanju bo Kolizej ostal simbol nekulturnega barbarstva njegovih rušiteljev, uničevanja narodnega bogastva in referenca narodne identitete, pa tudi odpovedi pravne države in delovanja kulturne inšpekcije.
V pismu, pod katerega je podpisan predsednik zveze Karel Lipič, še piše, da je bil Kolizej v Ljubljani edini še ohranjen od štirih kolizejev, ki so bili zgrajeni v Avstro-Ogrski konec prve polovice 19. stoletja - še dva na Dunaju in eden v Gradcu-, zato je bila njegova vrednost toliko večja.
Kot "veliko sprenevedanje" označujejo pogodbo z Jožetom Anderličem, ki je kupil kulturni spomenik, 31. člen zakona o varstvu kulturne dediščine, ki je omogočil njegovo rušenje, pa kot "tajkunskega". Menijo, da bi morala prejšnja ministrica za kulturo Majda Širca sprožiti postopek za ukinitev omenjenega člena ter do ukinitve zagotoviti, da ne pride do njegovega izvajanja.
Skrivanje za nepristojnostjo in nepopolnostjo zakona
Vrsto let so neuspešno opozarjali pristojne državne institucije, inšpektorat za kulturo in medije ter mestno občino Ljubljana na številne nepravilnosti zanemarjanja državnega kulturnega spomenika palače Kolizej v Ljubljani, še pišejo in dodajajo, da so se tisti, ki so bili dolžni ukrepati proti tem kršitvam zakona in proti uničevanju kulturnega spomenika, "skrivali za nepristojnostjo in nepopolnostjo zakona."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje