3.400 let star kip letno v berlinski muzej privabi več kot milijon obiskovalcev in očitno se mu v nemški prestolnici niso pripravljeni odreči. S prošnjo, da bi egipčanski kiparski portret iz apnenca vrnili, se je na Fundacijo pruske kulturne dediščine, pod okrilje katere sodi berlinski Novi muzej, obrnil egiptovski Vrhovni svet za antikvitete. "Mnenje fundacije o vrnitvi Nefretete se ni spremenilo," je pojasnil njen predsednik Hermann Parzinger, faraonka bo torej ostala ambasadorka Egipta v Berlinu.
Prošnje vodje Vrhovnega sveta za antikvitete Zahija Hawassa v fundaciji ne razumejo kot uradne prošnje, saj je ni podpisal egiptovski premier Ahmed Nazif.
Ovekovečena podoba Ehnatonove žene
Poprsje z značilnimi očmi mandljastih oblik in elegantnim labodjim vratom je leta 1912 približno 275 kilometrov južno od Kaira odkril arheolog Ludwig Borchardt, ki je že leto pozneje kip odpeljal v Nemčijo. Kip upodablja ženo faraona Amenofisa IV., pozneje imenovanega Ehnaton.

Ta se je v zgodovino med drugim zapisal z versko reformo, saj je kot monoteist prepovedal kult boga Amona in razglasil sončno oblo Atona za vrhovno božanstvo. Opustil je torej tradicionalni egipčanski politeizem in postavil Atona nad vsa druga božanstva, vendar pa njihovega obstoja ni zanikal.
Le eden izmed zakladov, ki bi jih radi dobili nazaj
Hawass je podobno pismo poslal že leta 2009 in v preteklosti trdil, da dokumenti dokazujejo, da je Borchardt kip tedaj predstavljal kot manj pomembne najdbo, da bi ga lahko obdržali v Berlinu. V muzeju pa vztrajajo, da so kip pridobili povsem zakonito in da zato Egipt nima podlage za zahtevo.
V egiptovskem uradu za arheološka odkritja so pojasnili, da sta njihovo zahtevo odobrila tako premier kot egiptovski minister za kulturo, prošnja pa je le eno izmed prizadevanj v okviru egiptovske dolgoročno zastavljene politike vračanja vseh arheoloških in zgodovinskih predmetov, ki so jih pred leti ljudje neomejeno odnašali iz države.