Spominska soba slavnega violinista, tudi glasbenega teoretika in pedagoga, se nahaja v prvem nadstropju Tartinijeve rojstne hiše v Piranu. Med najzanimivejše eksponate, ki so razstavljeni v spominski sobi, sodijo mojstrova violina, posmrtna maska, črtalnik in bakrorez z upodobitvijo njegovih sanj, na ogled pa so tudi številni Tartinijevi osebni predmeti, upodobitve, rokopisi in znanstvena dela.

V sklopu obnove, pri kateri sta sodelovala Pomorski muzej Sergej Mašera in Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran, ki ima sedež v Tartinijevi hiši, so sobo prebarvali, muzejski eksponati, ki so bili doslej pribiti na steno, pa zdaj visijo s stropa na vrveh, kar je, kot je povedala kustosinja Duška Žitko, bolje tako z ohranitvenega in restavratorskega vidika. Muzejsko gradivo, ki so mu dodali slike vile Tartini ter reprodukcijo njegovega portreta, je opremljeno tudi z LCD-zasloni in zasloni na dotik.

Novo mesto v spominski sobi je dobila tudi Tartinijeva posmrtna maska, ki je po besedah Žitkove "presunljiv in edini mojstrov relevanten portret". Maska je razstavljena v sobni niši, v sobi pa sta na ogled tudi restavrirana Tartinijeva škatla za violino in obnovljen mavčni kip.

Pismo z nasveti za igranje kmalu tudi v slovenskem prevodu
V spominski sobi je na ogled tudi Tartinijevo pismo učenki Maddaleni Lauri Lombardini, ki ga je slavni virtuoz napisal leta 1760. Pismo s Tartinijevimi nasveti za igranje violine, ki je bilo prvič objavljeno že leta 1770, odtlej pa večkrat ponatisnjeno in prevedeno v številne jezike, želijo izdati tudi v slovenskem prevodu.

Giuseppe Tartini (1692-1770), po rodu iz Pirana, je bil eden največjih violinistov svoje dobe, izjemno priljubljen pa je bil tudi kot skladatelj in izviren glasbeni teoretik. Njegov opus med drugim obsega okoli 130 koncertov in več kot 170 sonat. Tartinijevo najslavnejše delo je Vražji trilček, ki naj bi mu ga po legendi v sanjah zaigral vrag, in velja za eno najbolj zahtevnih skladb za violino.