Njegov mir, harmonijo, starodavno ribo Faroniko zmoti hrup. Delfina dva, dva prijatelja, izgubita drug drugega. Se iščeta. Se najdeta?

Avtorica in režiserka radijske igre Saška Rakef stremi k temu, da nas pesem morja, ki jo bomo skupaj našli, jo zapeli, lahko popelje tja, kjer hrup izgine in se odpre polnost življenja: v odnos prisluškovanja drug drugemu, čudenja in spoštovanja.

"(Za)slišati drugega. Pustiti se popeljati od hrupnejšega k pritajenemu in čuječnejšemu, k stiku s sabo, s starši, z morskimi bitji, ki so nam tako podobna, a hkrati so tako različna od nas, a prav vsa so del istega morja, iste pesmi sveta. Ta je hkrati krhka v nežnih podrobnostih in v ravnotežju med vrstami, a silna v svoji, včasih uničevalski moči, ki lahko dolbe v živo skalo, a tudi ustvarja! Iz morja izvira življenje, vsako (človeško) življenje se začne v (plodovni) vodi. Morje v nas šumi," je povedala.

Avtorica izvirne glasbe, skladateljica Bojana Šaljić Podešva, je glasbeno izvedbo v igri Slišati morje zaupala ženskemu glasu, ki predstavlja za otroka varno sidrišče. "Glas sopranistke Rebeke Pregelj v registru in kakovosti dopolnjuje glasove igralcev. Pevske linije so sopostavljene v prostorsko polifono večglasje, ki tvori jedro zvočnosti neizmernega morskega prostora. Zgodba nosi arhetipsko energijo, skozi katero čutimo spoštovanje vzbujajočo starodavnost morja. Ta zveni tudi skozi star slovenski napev o ribi Faroniki. H glasbi za najmlajše pristopam torej v duhu univerzalnosti.

Če mi uspe z zvokom in glasbo nagovoriti naše najgloblje plasti, plasti, ki nas organsko vežejo v naravo kot njen neločljivi del, potem je ta zvočnost prav gotovo primerna tudi za malčka in njemu pomembno osebo, s katero posluša in doživlja. Pomemben del te zvočnosti so tudi šumi. Ti so, če so ustrezno artikulirani, prav tako primerni oz. varni zvoki za otroka, saj šumenje posluša še celo pred rojstvom v maminem telesu. Čar šumov je predvsem v odstiranju njihovega zvočnega potenciala, filigranske lepote v drobnih spremembah. Ta mikro dogajanja otroka pritegnejo in očarajo ter prispevajo h gradnji in ohranjanju njegove senzibilnosti," je dejala avtorica glasbe.

Dramska igralka Jožica Avbelj, ki je v radijski igri posodila glas moreni, svoje sodelovanje opiše z besedami: "Bila sem navdušena, očarana, prijetno vznemirjena. Imenitna ideja! Topel projekt! Kako pregnati hrup s staro modrostjo, ko jo poznata le še dve stari, stari moreni. Onidve še vesta za pesem kamna, ki bo pregnala hrup in s tem pomagala vsem morskim bitjem." Igralca Braneta Grubarja, ki pa je svoj glas dal morskemu klobuku, je očarala tišina. "Ta tišina ... Tišina morja, ki ni povsem nema. V njej je veliko glasbe in pripovedi. V njej se zgodi mnogo stvari."

Potopiti se v morje je igra, zasnovana z mislijo na skupno poslušanj najmlajših in njim pomembnih odraslih. Čutni vtisi nas odplavijo v skupno doživetje odkrivanja neznanega, v zvočnost, v kateri pa nismo sami, ampak hodimo in plavamo z roko v roki. In prav to posvečeno, a igrivo, neobremenjeno raziskovanje in osluškovanje zvočnemu, katerega temelj je pristen stik z odraslimi, ki jim otrok zaupa, lahko otrokom odkrije lepote neznanega. Odpira pomene in kaže smer, kako plavati skozi življenje ne zgolj s suverenim, ampak z do drugega opreznim zamahom. V morju je vsako bitje pomembno in vsak premik pušča za nekoga in nekje viden, slišan ali občuten odtis.

Pri ustvarjanju radijske igre so sodelovali tudi: Aleš Valič (pripovedovalec), Lena Hribar in Anja Novak (iglici), Primož Pirnat (morena), Lina Akif, Zvone Hribar in Blaž Šef (morski konjički), Jernej Gašperin (rak), Vesna Jevnikar (hobotnica), sopranistka Rebeka Pregelj ter Asja Kahrimanović Babnik, Zala Ana Štiglic in Ana Hribar (glasovi v morju). Kot tonska mojstrica je radijsko opero soustvarila Sonja Strenar, njeno koncipiranje in izvedbo pa je usmerjala strokovna sodelavka, razvojna psihologinja dr. Katarina Kompan Erzar.

Radijska igra za otroke Slišati morje je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.