Zaradi različnih umetniških področij, na katerih so razpršeni samozaposleni, so vlado in pristojno ministrstvo pozvali tudi k dialogu s stanovskimi društvi, k pripravi neodvisne strokovne analize o socialnem, ekonomskem in pravnem položaju samozaposlenih v kulturi, nazadnje pa še k oblikovanju sistemskih rešitev njihovega statusa v kontekstu posodobitve javnega sektorja v kulturi.

"Samozaposleni najranljivejši del ustvarjalcev"
Kot je dejal predsednik sveta Miran Zupanič, so samozaposleni najranljivejši del ustvarjalcev, saj jih ne ščiti nobena institucija. Opozoril je, da jih je vlada v prvih letošnjih mesecih že ogrozila, ker še ni sprejela rebalansa proračuna za leto 2012, poleg tega je prepovedala sklepanje avtorskih pogodb in pozvala k brezplačnemu sodelovanju umetnikov na državnih proslavah.

Po njegovem mnenju kriteriji za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz proračuna neuravnoteženo obravnavajo različne poklice, kriterij vrhunskosti pa je "de facto" izključevalen. Kvantitativni kriteriji so, je nadaljeval Zupanič, v primerjavi s kvalitativnimi nizko vrednoteni (razmerje je 20:80), kriteriji glede kakovosti pa preveč poljubni, zato se za njimi skrivajo možnosti subjektivne presoje.

"Nekaj več duha in manj birokracije"
Član sveta Matjaž Zupančič se je strinjal, da je vrhunskost izmuzljiv pojem, zato bi se bilo po njegovem mnenju vrednotenja tega, kdo si zasluži to pravico, treba lotiti s premislekom, nekaj več duha in manj birokratsko. Tudi Meta Hočevar je menila, da s splošnimi kriteriji ni mogoče zajeti tako različnih strok, zato bi morala svoje videnje podati strokovna združenja, ki "dobro vedo, kdo kaj dela".

V povezavi s tem je Barbara Jaki izrazila bojazen, da se bo v pravnih aktih odrazilo dejstvo, da je dialog z različnimi skupinami različno močen - tudi predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Aleš Sedmak se je pridružil, da so bili likovniki do zdaj izključeni. Vsi pa so pritrdili, da bi bilo treba status samozaposlenih približati statusu zaposlenih.

Državni sekretar na MIZKŠ Aleksander Zorn je sicer na začetku poudaril, da uredba ne sodi pod varčevalne ukrepe, saj predlagane spremembe ne jemljejo sredstev samozaposlenim in ne spreminjajo kriterijev za vpis v razvid, temveč jih zgolj zaostrujejo v tistem delu, ki je namenjen vrhunskosti in pravicam do plačila prispevkov.

Po besedah v. d. generalne direktorice direktorata za ustvarjalnost na MIKZŠ-ju Barbare Koželj Podlogar je ta sprememba težnja vseh komisij na ministrstvu, pa tudi stanovskih društev, da ne bi bilo različnih obravnav. Poudarila pa je tudi, da je to zgolj predlog, ki ga bodo glede na pripombe še dodelali in predvidoma prihodnji teden sklicali posvet na to temo. Vendar pa, je še dodala, je treba najprej rešiti uredbo, sistemska rešitev statusa samozaposlenih v povezavi z modernizacijo javnega sektorja je naslednji korak.

Pripombe ustvarjalcev
Sklepi seje so zasledovali predstavljene pripombe predstavnikov ustvarjalcev in stroke. Luka Martin Škof je v imenu 17 društev poudaril, da pravica do plačila socialnih prispevkov ni bila ustanovljena kot nagrada za vrhunskost, temveč zato, da tistim, ki "delajo na svobodi za javni interes v kulturi", zagotavlja dostop do nekaterih osnovnih delavskih pravic.

Irena Pivka iz društva Asociacija pa je dodala, da status brez odobrene pravice do plačila prispevkov ne pomeni nobene ugodnosti ter da bo predlaganim kriterijem zadostilo zelo malo ustvarjalcev, na nekaterih področjih celo nihče. Podobno je dejal tudi Aldo Milohnić iz Mirovnega inštituta.