Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki je predlog uredbe objavil na spletni strani, so skupno stališče poslali predstavniki 18 stanovskih in strokovnih združenj. Minister Žiga Turk je sicer poseg vladnih varčevalnih ukrepov tudi na področje samozaposlenih v kulturi napovedal že konec marca.

O pravici samozaposlenega do plačila omenjenih prispevkov iz proračuna odloča pristojna strokovna komisija, ki avtonomno presoja izkazani izjemen kulturni prispevek, po novem pa bi bila pridobitev pravice določena s podrobnejšimi kvantitativnimi in kvalitativnimi kriteriji.

Samozaposleni bi po novem dobili pravico, če bi zbrali 71 točk od 100 možnih, pri čemer se obseg dela na triletni ravni vrednoti z 20 točkami, po 10, 20 ali 30 točk pa prinesejo odzivi strokovne javnosti, nagrade, aktualnost, prepoznavnost in drugo glede na specifike poklicev.

Strokovna združenja: Kriteriji so določeni arbitrarno in profilom neprilagojeno
V strokovnih združenjih ocenjujejo, da bo nova opredelitev oklestila število samozaposlenih s pravico do plačila prispevkov, in opozarjajo, da so kriteriji določeni arbitrarno in profilom neprilagojeno. Na ministrstvu so predlog pospremili z obrazložitvijo, da stroški za pokrivanje prispevkov za socialno varnost samozaposlenih naraščajo za 10 odstotkov na leto. Pravico trenutno koristi več kot polovica od okvirno 2.500 vpisanih v register, piše današnji Dnevnik.

Predstavniki društev še opozarjajo, da služba ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pri opredeljevanju nekaterih poklicev in še posebej pri sestavljanju točkovnika ni opravila kakovostnega dela. Poklic teatrologa je na primer v opisu dela zveden samo še na pisanje in objavljanje teoretskih člankov, čeprav lahko njegovo delo obsega tudi raziskovalno, uredniško in pedagoško delo, dramaturgije, strokovna svetovanja in selektorstvo, je za časnik povedala Amelia Kraigher, članica izvršilnega odbora Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije.

Najbolj pa so kritični do točkovanja različnih kvalitativnih postavk, ki med drugim daje veliko težo nagradam, ne da bi upoštevalo dejansko stanje. Ne manjka namreč profilov in poklicev v kulturi, ki nagrad preprosto ne poznajo ali pa lahko računajo le na eno v karieri. Takih poklicev je več in eden izmed njih, ki se v registru pogosto pojavlja, je kritik na področju umetnosti.

Spremembe ne upoštevajo specifik posameznega poklica
Na predlog uredbe so se odzvala stanovska in strokovna društva s skoraj vseh področij kulture in umetnosti. Do predlogov sprememb so izredno kritični, zato ocenjujejo, da jih je treba v celoti zavrniti iz vrste razlogov. Kriterij kakovosti je namreč zamenjal kriterij vrhunskosti, s čimer se uničuje osnovni namen statusa samozaposlenih, to je izenačevanje pogojev dela in položaja samozaposlenih z zaposlenimi v kulturi.

Pod drugo točko navajajo, da je izpadlo večje število specializiranih poklicev, kot tretji razlog, da način ocenjevanja ne upošteva specifik posameznega poklica niti specifik posameznih strok in pod točko štiri, da je 6. člen predloga uredbe v nasprotju z zakonom o upravnem postopku.
Podpisana društva kot alternativo predlagajo reševanje vprašanja samozaposlenih v sklopu posodobitve javnega sektorja oziroma posodobitve obstoječega kulturnopolitičnega modela.