V Panoptikumu bomo govorili namreč o statusu umetniških del in avtorjev, o originalih in kopijah. Kobal in Lenko bosta nastopila v drugem delu oddaje, v prvem delu pa bodo svoja mnenja o plagiatih likovne umetnosti predstavili umetnostni zgodovinar in likovni kritik Brane Kovič, direktor galerije Hest Emil Šarkanj, sodni izvedenec in cenilec za likovno umetnost Aleksander Bassin ter direktor galerije in dražbene hiše SLOART Damjan Kosec.
Kriminalisti so zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic na tožilstvo namreč nedavno vložili kazensko ovadbo, povezano z zbirko domnevno ponarejenih umetnin družine Boljkovac, ki jo je junija lani nameraval razstaviti Narodni muzej Slovenije. Razstavo so organizatorji tik pred odprtjem odpovedali, takratni direktor muzeja pa je priznal objektivno odgovornost in odstopil. Na ogled so želeli postavili okoli 160 likovnih del, med njimi naj bi bile umetnine vrhunskih imen slikarstva, Picassa, van Gogha, Degasa in Chagalla.
"Mene je za ogled zbirke angažirala kriminalistična služba policije – se pravi kriminalistični oddelek Uprave za notranje zadeve, da sem jim pomagal raztolmačiti zbirko z umetnostnozgodovinskimi metodami, na podlagi česar so lahko kriminalisti zadevo na njihovi stopnji zaključili in jo predali pristojnim službam," pravi sodni izvedenec za likovno umetnost Pavel Toplak.
Na Slovenskem je sicer veliko primerov ponaredkov, ki so zastavljeni pri bankah za posojila. Bassin je z bankami kot strokovnjak cenilec veliko sodeloval v času Jazbinškovega zakona (v 90. letih prejšnjega stoletja), ko so ljudje zastavljali likovna dela za stanovanjska posojila.
Zakaj pri nas ne moremo govoriti o serijskih namenskih ponarejevalcih, ampak le o občasnih primerih? Kakšna je zgodba s ponaredki Stupice, Boljke in Marka Šuštaršiča?
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje