Spremembe zakona predvidevajo prenos organizacije proslave ob kulturnem prazniku z UO-ja Prešernovega sklada na koordinacijski odbor za državne proslave.

Štirinajst članov odbora DZ-ja za kulturo je na deveti redni seji glasovalo tudi o dopolnilih, ki so jih predlagale koalicijske poslanske skupine Svobode, SD-ja in Levice, in jih v enakem razmerju kot celotno novelo tudi podprlo. Vsebinsko dopolnilo v prvem členu opredeljuje slavnostnega govornika na proslavi, ki je lahko bodisi predsednik Upravnega odbora (UO) Prešernovega sklada ali eden od njegovih članov.

V novi organizaciji bo proslava "na višji ravni"
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je v uvodu poudaril, da spremembe zakona urejajo zlasti organizacijo proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo bo po novem od dosedanjega UO-ja Prešernovega sklada prevzel Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve, ki organizira tudi vse druge državne proslave. Po njegovih besedah bo s tem proslava ob Prešernovem dnevu prešla na višjo raven, kar ji kot vsem državnim proslavam tudi pritiče. Omenil je, da so člani UO-ja Prešernovega sklada sicer zaposleni po drugih službah in bodo tako razbremenjeni te organizacijske naloge, obenem so v koordinacijski odbor prezaposlili tudi že nekaj ljudi z ministrstva za kulturo. Sprememba naj bi odpravila tudi nejasnosti med nalogami UO-ja in samega ministrstva.

Strah politične desnice pred "politizacijo dogodka"
Pomisleke na spremembe so podali v zakonodajni-pravni službi, v kateri so opozorili na več pravnih pomanjkljivosti, sporno se jim zdi tudi časovno sprejetje novele. K predlagani noveli je negativno mnenje podala tudi komisija državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, ki ga je predstavil Jožef Školč. Njegov glavni pomislek se je nanašal na politizacijo, ki jo po njegovem mnenju prinašajo spremembe. Izrazil je bojazen, da bodo spremembe povzročile skušnjavo vsaki vladajoči koaliciji, da se vmeša v proslavo, ki je bila doslej namenjena kulturni srenji in večkrat tudi njeni politični kritiki.

Na seji je spregovoril tudi aktualni predsednik UO-ja Prešernovega sklada Jože Muhovič, ki se je med drugim vprašal, zakaj so se odločili zgolj za tehnične spremembe zakona, ko pa je lanska proslava odprla zelo konkretna vprašanja o odvzemu nagrade in ponovni vročitvi na drugi strani. Vprašal se je tudi o smiselnosti hitenja s sprejetjem sprememb.

Burna razprava med poslanci je večkrat skrenila iz osrednje teme, v obračunavanje med njimi je večkrat posegla predsedujoča Sara Žibrat (Svoboda), članica Alma Indihar (Svoboda) pa je dejala, da ji je ob razpravi kot umetnici postalo slabo.

Alenka Jeraj (SDS) meni, da gre za politično gesto Levice, ki je po njenih besedah že lani "povzročila kaos, ko je želela vrniti nagrado prejemnici, ki jo je nekoč zavrnila". Po mnenju Janeza Ciglerja Kralja (NSi) pa se za predlogom sprememb skriva neposredni revanšizem Levice, ki se maščuje predsedniku Muhoviču, ker je večkrat javno izrazil nestrinjanje s potezami Levice, vse od denarnega povračila Svetlani Makarovič, kar sicer trenutno preverja proračunska inšpekcija, Komisija za preprečevanje korupcije pa je z delom že končala in primer predala policiji. Še več, poteza naj bi imela po njegovih besedah tudi zastraševalni moment, saj se dosedanjemu odboru mandat izteče že septembra. Na t. i. ustrahovalni moment levih aktivistov je opozoril tudi Andrej Hoivik (SDS).

Nataša Sukič (Levica) je poudarila, da gre v noveli le za prenos organizacije in "za nič drugega", politizacijo pa je očitala tudi sedanjemu UO-ju Prešernovega sklada, zlasti v odnosu do režiserja lanske proslave Matjaža Fariča.