Sicer so kumranski zvitki 2.000 let stara zbirka hebrejskih, aramejskih in grških spisov ter veljajo za edina judovska pričevanja iz Biblije, ki niso bili napisani s časovnim zamikom. Prav zato so pomemben dokaz, ki nam lahko veliko pove o političnem in verskem življenju tistega časa. Najmanj eden izmed spisov je nastal v času od 21. leta pr. n. št. do 61 leta n. št. Zbirko zvitkov hranijo v Izraelskem muzeju v Jeruzalemu, zadnjih nekaj let je mogoče do dela njih dostopati tudi prek spleta.

Lončene posode v nišah jamske stene
Nedavno pa so arheologi v okolici nekdanjega starodavnega naselja Kumran v Judejski puščavi (ta pa leži na Zahodnem bregu in v vzhodnem Izraelu ter se spušča proti Mrtvemu morju) v pečini odkrili še dvanajsto jamo, v kateri je bilo po njihovih ugotovitvah še več Kumranskih oziroma Mrtvomorskih zvitkov, kot se jih je tudi prijelo ime. S hebrejske univerze v Izraelu so sporočili, da v na novo odkriti jami ni bilo starih pergamentov in da so jo najverjetneje izropali Beduini v 50. letih minulega stoletja, so pa našli več predmetov, ki kažejo na to, da so zvitki tam nekoč obstajali.

Na čelu skupine, ki se je lotila izkopavanj v tej, dvanajsti jami, sta bila Oren Gutfeld in Ahiad Ovadia z omenjene univerze, sodelovali pa so še Randall Cena z Univerze v Virginiji in študentje s taiste univerze. V nišah, ki so bile izdolbene v jamski steni, so odkrili lončene posode in nekaj ovojev, na koncu jame pa so naleteli še na približno pet metrov dolg predor. Na predpostavko, da so Beduini odnesli zvitke, je raziskovalce navedlo odkritje dveh železnih glav krampov, ki izvirata s sredine 20. stoletja in so ju našli v predoru jame. Oren Gutfeld zato meni, da so Beduini našli lončene posode in zvitke v njih, jih odvili in odnesli, vse drugo pa pustili za seboj v jami.

Kaj naj bi Beduini pustili za seboj?
"Do zdaj je veljalo, da so bili Kumranski zvitki le v enajstih jamah v bližini Kumrana, vendar zdaj ni nobenega dvoma več, da je to dvanajsta jama," je še povedal Gutfeld. Dodal je še, da čeprav dejansko zvitkov niso našli, so odkrili kos pergamenta, ki je bil zvit v vrču in obdelan tako, da bi bil primeren za pisanje. Tako po njegovem "odkritje nedvomno kaže, da so bili v jami rokopisi, ki pa so bili ukradeni".

"Med našimi najdbami je lončevina, ki je vsebovala ovoje, v katerih so bili rokopisi, nato pa še usnjeni trakovi za vezanje zvitkov in blago, v katere so bili še dodatno odeti," je dodal. Ob tem so našli tudi pečatnik, izdelan iz poldragega kamna karneola, kar je po besedah arheologov dokaz, da so prazgodovinski ljudje nekoč živeli v tej puščavski jami.

Šest desetletij od prve najdbe zvitkov
Na prve odkrite zvitke je okrog leta 1947 naletel beduinski pastir Mohamed Ahmed El Hamed, medtem ko je blizu naselja Kumran iskal svoje izgubljene ovce. Četrtino zvitkov predstavljajo tradicionalna judovska verska besedila, ki jih ni v predpisani hebrejski Bibliji, med njimi sta tudi Enochova knjiga in Levijev testament, nekaj pa je priznanih biblijskih besedil. 30 odstotkov najdenih spisov so komentarji Biblije in druga besedila, povezana z verovanjem, pravili in pogoji za članstvo v judovski ločini, ki je živela na tem območju. Preostalih 15 odstotkov je za zdaj še nerazvozlanih.

V šestih desetletjih, odkar so jih odkrili, je vzniknilo več hipotez, kdo je napisal te spise. Po eni teoriji naj bi jih napisali in skrili na kumranskem območju živeči eseni. Po drugi teoriji, ki jo je leta 1963 postavil Karl Heinrich Rengstorf z Univerze v Münstru, naj bi zvitki izvirali iz judovskega templja v Jeruzalemu. To teorijo je večina znanstvenikov zavrgla, rekoč, da zvitki niso bili zgolj prineseni v Kumran, temveč da so tam nastali.

O nedavnem odkritju je Oren Gutfeld še dodal, da bi lahko šlo šele za prvo v nizu, saj je na tem območju veliko jam, ki še niso bile raziskane, poroča BBC.