Pavle ravnohrib ni bil le izvrsten filmski Prešeren, zdaj se bo vživel v vlogo še enega literata, Lovra Kuharja. Foto: Spletna stran filma
Pavle ravnohrib ni bil le izvrsten filmski Prešeren, zdaj se bo vživel v vlogo še enega literata, Lovra Kuharja. Foto: Spletna stran filma

Prežihov humanizem je pretrpel dve hudi preizkušnji: prvo in drugo svetovno vojno, ki je bil v njiju sam, predmet brezmejne človeške okrutnosti, vržen v osrednji vrtinec nasilja. Prvo vojno je v sebi premagal in nam dal po njej največjo leposlovno prozo, kar je iz tega časa imamo, druga vojna pa ga je telesno izjedla, preden je mogel iz sebe izluščiti veliki klasični tekst.

dr. Marja Boršnikova

Okrogle obletnice njegove smrti se bodo danes na Ravnah na Koroškem spomnili z okroglo mizo Prežih - 60 let pozneje (ob 18.00 v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika; spregovorili bodo o aktualnih dejavnostih, povezanih s Prežihom in njegovim delom) ter s premierno izvedbo gledališkega dela Prežihove sanje. Igra je sad čezmejnega sodelovanja s Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca.

Besedilo predstave, ki bo zaživela ob 20.00 v Kulturnem domu na Ravnah, je po romanih in povestih Prežihovega Voranca zapisal Bernd Liepold-Mosser, ki je poskrbel tudi za režijo. V vlogi Prežiha bo nastopil Pavle Ravnohrib, vlogo njegove žene pa igra Violeta Tomič.

Prežihove (hude) sanje: Kalejdoskop 20. stoletja

Prežihov Voranc, oslabljen od internacije v kacetu, proti koncu svojih dni v svoji hiši v Kotljah pri Ravnah na Koroškem s strahom čaka smrt. Mimo njega korakajo prikazni njegove preteklosti: otroštvo, ko je bil kajžarski otrok na spodnjem Koroškem, spominja se izkušnje prve svetovne vojne v Doberbodu, konflikta v t. i. koroškem obrambnem boju, časa, ko je v času med vojnama prek Evrope bežal kot socialistični funkcionar, obdobja, ko je bil interniran v koncentracijskem taborišču kot partizan, spoprijema pa se tudi s strahom, da bi ga v povojni Jugoslaviji preganjali kot kritika režima.

Na odru so prikazane postaje njegovega življenja, sanjske in moraste slike, kalejdoskop 20. stoletja, povzema Slovenska prosvetna zveza, ki pri predstavi sodeluje kot partner v okviru slovensko-avstrijskega projekta Brezmejnost. Pri projektu sodelujeta tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Občina Ravne na Koroškem. Po četrtkovi premierni predstavitvi na Ravnah na Koroškem bo sledilo več ponovitev predstave po Koroškem v Sloveniji in Avstriji.

Osrednje ime slovenskega socialnega realizma
Prežihov Voranc se je rodil 10. avgusta 1893 v Kotljah, umrl pa še pred svojim 57. rojstnim dnevom, 18. februarja 1950 v Mariboru. Literarna zgodovina ga uvršča med predstavnike socialnega realizma. Pisateljsko pot je začel leta 1909, s črticami iz delavskega, kmečkega in potepuškega življenja. Zbrane so v knjigi Povesti, ki jo je izdal še pod svojim pravim imenom, Lovro Kuhar. Sledijo njegove najbolj znane novele o življenju preprostih ljudi, kot sta Boj na Požiralniku in Odpustki, izjemne posameznike, ki so v sporu z okoljem, pa je opisal v zbirki novel Samorastniki.

Osrednji pripovednik socialnega realizma je postal z romanom Požganica, v katerem je upodobil boj za svobodo Koroške, vojnim romanom Doberdob in romanom Jamnica, s katerim je prikazal podobo življenja v rodnih Kotljah. Zadnji umetniški vrh so avtobiografske črtice Solzice, ena najlepših slovenskih mladinskih knjig. Pisal je tudi potopise - Od Kotelj do Belih Vod, Borba na tujih tleh - ter zgodovinsko-politične brošure in članke.

Prežihov humanizem je pretrpel dve hudi preizkušnji: prvo in drugo svetovno vojno, ki je bil v njiju sam, predmet brezmejne človeške okrutnosti, vržen v osrednji vrtinec nasilja. Prvo vojno je v sebi premagal in nam dal po njej največjo leposlovno prozo, kar je iz tega časa imamo, druga vojna pa ga je telesno izjedla, preden je mogel iz sebe izluščiti veliki klasični tekst.

dr. Marja Boršnikova