Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) kot predstavnik nekaterih podjetij oziroma podizvajalcev javnih investicij že dalj časa opozarja na nedopustne in nepoštene prakse države kot investitorja. Podizvajalci za dela tako na Operi kot drugih objektih, katerih naročnik je država, še niso bili poplačani, opozarja GZS. Javnosti je večkrat predstavila 24 konkretnih primerov neplačanih investicij, med katerimi so poleg projektov ministrstva za kulturo tudi prekmurske avtoceste, stanovanjsko naselje Brdo in Dunajski kristali.
Posredovala jih je tudi vladi, saj je zahtevala plačila in ustreznejše sistemske rešitve javnega naročanja, vlada pa je v ta namen ustanovila posebno delovno skupino, v kateri so bili tudi predstavniki GZS-ja. Zahtevajo, da se ti primeri posredujejo pristojnim institucijam, del gradiva pa so že poslali komisiji za preprečevanje korupcije. Obenem še opozarjajo, da bo treba najti sistemske rešitve, ki bodo odpravile "današnje nepošteno javno naročanje".
"Država mora plačati nesporne obveznosti"
Po besedah članice te skupine, Alenke Avberšek, so državni organi, čeprav so nekajkrat iskali rešitve celo z začasnim gospodarskim ministrom Mitjo Gasparijem, zavračali vsakršna plačila, češ da gre za posledice stečajev glavnih izvajalcev in da mora država kot investitor zaščititi javni interes. Vendar na GZS-ju vztrajajo, da država mora plačati nesporne obveznosti.
Na projektih ministrstva za kulturo terjatve po podatkih, ki so jih pridobili na zbornici, znašajo skoraj 1,5 milijona evrov, za projekt SNG Opera balet Ljubljana 1,07 milijona. To ni končna številka, ker so v njej zajeti zgolj tisti podizvajalci, ki so se odločili javno izpostaviti. Tu se namreč, kot je dejala Avberškova, skrivajo še drugi.
Delovna skupina je na splošno pri izboru izvajalca javnih naročil ugotovila, da so bili in so še danes izbrani izvajalci, ki nimajo poravnanih davkov in prispevkov, niti nimajo poravnanih obveznosti do podizvajalcev, vendar naročniki tega ne preverjajo. Odvetnik Franci Kodela, prav tako član skupine, je opozoril še na dejstvo, da so bili izbrani ponudniki z neobičajno nizko ceno. V enem primeru pa je naročnik celo sklenil pogodbo s ponudnikom, ki sploh ni bil izbran kot najugodnejši ponudnik.

"Po naši oceni je zaradi neodgovornih in nezakonitih ravnanj s strani tistih, ki so zlorabili prakso in zakonodajo s področja javnih naročil, bila pridobljena premoženjska korist ponudnikom, s katerim je naročnik nezakonito sklenil pogodbo, hkrati pa so bili prikrajšani za poplačilo podizvajalci," je o ugotovitvah skupine povedala članica Tea Gorjup.
Eden izmed ciljev delovne skupine je sicer bil, da bi prišlo do zunajsodne rešitve spora, vendar temu po besedah Avberškove velja izrazita nenaklonjenost. Če bodo odškodninski zahtevki uveljavljeni, bo v vsakem primeru proračun še dodatno obremenjen.