Toliko amaterskih igralcev je namreč na prvi letošnji uprizoritvi Škofjeloškega pasijona zbranim gledalcem osvetlilo zgodbo Kristusovega trpljenja, ki si jo je v najstarejšem celovitem slovenskem dramskem besedilu zamislil kapucinski pater Romuald (Lovrenc Marušič). Današnji uprizoritvi bo sledilo še sedem predstav, vse pa naj bi po pričakovanjih organizatorjev privabile 30.000 ljudi.

Več kot 250 meščanov in kmetov bo oživilo biblično zgodbo
Pasijonska igra velja za enega zadnjih ostankov srednjeveških spokorniških procesij v Evropi, ker pa se je izvajala še v dobi baroka, je prevzela baročne uprizoritvene značilnosti. Biblijsko vsebino na prostem so v velikonočnem času prebivalcem Škofje Loke in okoliških krajev pripravljali kapucini od leta 1721. V pasijonskih igrah, ki imajo velik pomen za slovenstvo zlasti zaradi izvirnosti in nenavadne obsežnosti ter poteka v slovenskem jeziku, so igrali slovenski meščani in kmetje iz okoliških vasi.

Pasijonska igra se je torej uprizarjala v času baroka, ki je nadvse ljubil dramatičnost, zlasti pri izražanju verskih čustev. Procesija je skušala udeležence s spominom na Kristusovo trpljenje spodbuditi k spreobrnitvi v življenje brez greha.

Uprizarjali so jo do leta 1751 na velik petek po škofjeloškem mestnem jedru, pri uprizoritvi pa je takrat sodelovalo vsaj 252 nastopajočih. To ni bila edina procesija , ki je v tistem času na Slovenskem oživljala Kristusov pasijon. Ob veliki noči so prirejali vsaj devet procesij, vendar se je do danes ohranil le Romualdov pasijon. Ta je sestavljen iz dramatičnih in liričnih monologov ter zborovskih spevov.

Cesar Jožef II. odpravi cerkvene sprevode
Potem ko je čas jožefinskih reform prinesel odpravo skoraj vseh cerkvenih sprevodov (cesar Jožef II. jih je odpravil z dekretom leta 1782), so dramske igre velikega petka zamrle. V 20. stoletju so nato pasijon uprizarjali statično na prostem ali v dvorani v jezikovno posodobljeni priredbi, šele leta 1999 in nato še leta 2000 pa so pasijon prvič izvedli v obliki, v kakršni se je izvajal v času zapisa v prvi polovici 18. stoletja.

Zvesto posnemanje baročne zamisli
Temu je skušal čim bolj zvesto slediti tudi letošnji režiser procesijske igre Borut Gartner, ki si je zamislil rekonstrukcijo iz obdobja baroka v jezikovnem, prostorskem, scenskem, kostumskem in igralskem pogledu. Kot je pojasnil, je sledil tudi uprizoritvi iz leta 1999 in k sodelovanju povabil vse tiste, ki so takrat poskrbeli za oživitev pasijonske igre. Tri četrtine od približno 800 sodelujočih je tako sodelovalo že pri prejšnji uprizoritvi, četrtina pa je novih, mladih obrazov.

Dve uri Kristusovega pasijona
V dveh urah se predstava odvrti na štirih prizoriščih v mestu, zaradi česar bo ohromljen promet, v primeru dežja pa bodo pripravili nadomestne termine po 19. aprilu, ko je načrtovana zadnja v vrsti predvidenih ponovitev.

M. K.