Evropski poslanci iz Slovenije Tanja Fajon, Milan Brglez, Klemen Grošelj, Irena Joveva in Ljudmila Novak so Davidu Sassoliju, predsedniku Evropskega parlamenta, v pismu podali predlog, kako ohraniti razstavo slovenskih umetnikov v okviru predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije v Bruslju, ki jo je odpovedal kulturni minister Vasko Simoniti.
Menijo, da bi bilo priložnost "predstavitve naše države vseeno škoda izgubiti," zato preverjajo alternativne možnosti. Ena od njih je, da bi postavitev razstave organiziral neposredno Evropski parlament, druga pa, da bi to storili podpisani slovenski poslanci.
"V obeh primerih bi potrebovali vašo privolitev in dovoljenje, da razstavo postavimo in obdržimo v času predsedovanja," so zapisali. Prosijo ga za konstruktiven pristop k rešitvi tega "zares neljubega zapleta".
"S tem se škoduje slovenski in evropski kulturi in umetnosti"
Pet podpisanih evropskih poslancev obžaluje dejanje Republike Slovenije – odpoved postavitve slikarske razstave, ki naj bi v Evropskem parlamentu zaznamovala slovensko predsedovanje Svetu EU-ja. "S tem se ne le prekinja dolgoletna tradicija, temveč škoduje slovenski in evropski kulturi in umetnosti, ki sta v času pandemije že tako imeli veliko škodo," so zapisali v pismu.
"Razlogi odpovedi neosnovano temeljijo na samovoljnih odločitvah ministra za kulturo"
Ministrstvo za kulturo je za kuriranje razstave angažiralo Koroško galerijo likovnih umetnosti (KGLU), kjer so za kustosa izbrali Marka Košana. Za odpoved razstave so izvedeli iz medijev, je sporočila Andreja Hribernik, direktorica KGLU-ja. "Prav tako smo iz medijev izvedeli tudi za razloge odpovedi, ki neosnovano temeljijo na samovoljnih odločitvah ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija. Tovrstno ravnanje se nam zdi ponižujoče tako do umetnikov kot tudi do našega profesionalnega dela," je zapisala.
Predloga ministra Simonitija, da se dela razstavijo na drugi lokaciji ali celo v Sloveniji, ne podpirajo, saj je bila razstava po vzoru drugih predsedujočih držav zasnovana izključno za predstavitev ob predsedovanju Slovenije Svetu EU-ja in za specifične prostore Evropskega parlamenta, je dodala direktorica galerije. "V KGLU-ju ne vidimo več možnosti za konstruktivno sodelovanje pri razstavi v Bruslju in se hkrati iskreno zahvaljujemo umetnikom za pripravljenost ter prijazno sodelovanje pri pripravi projekta, ki je bil žal odpovedan," je še zapisala.
"Nezaslišane tragedije se vrstijo iz minute v minuto"
Na odpoved razstave z naslovom Živimo v vznemirljivih časih se je odzvala tudi enota dramskih pisateljic in pisateljev pri Združenju dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS). Zapisali so, da bi pred letom in pol odpoved razstave slovenskih umetniških del v Evropskem parlamentu med slovenskim predsedovanjem Svetu EU-ja označili za (nezaslišano) tragedijo, danes pa se po njihovih besedah "(nezaslišane) tragedije vrstijo ne samo dan za dnem, ampak iz minute v minuto, tako da jim kot pišoči umetniki ne zmorejo več dajati oznak, saj jih je zmanjkalo".
Spomnili so, da so priprave za razstavo v polnem teku, umetniki, kustosi in številni drugi so v to vložili nepregledno število ur. V enoti so se ob vsem skupaj vprašali, kako lahko minister za kulturo Vasko Simoniti na tej točki kar odpove nekaj tako pomembnega za našo državo.
"Odpoved razstave je vsaj nekulturna, če ne že povsem neprofesionalna"
"Smo majhna država, trg, ki ga tako imenovana sredinska provenienca rada valja po ustih in v takih ali drugačnih občilih, je majhen, vsaka priložnost za predstavitev del naših izjemnih umetnikov v tujini je velikega pomena tako za državo kot umetnike same. Razstava del iz držav, ki predsedujejo EU-ju, je tradicionalna, odpoved je vsaj nekulturna, če ne že povsem neprofesionalna," piše v odzivu.
Prav tako so se v enoti odzvali na ukinjanje financiranja medijem, pri čemer je po njihovih besedah "narobe prav vse", ter poudarili posledice, ki jih ima to za kakovost samih medijev. Zadevo so ponazorili na primeru vse slabšega medijskega predstavljanja umetnosti in vse večje zapostavljenosti tako dela kritikov kot tudi izrazitega padca kakovosti kritik.
"Gremo torej s slabega na slabše"
"Kako bomo torej svoje zanamce naučili dobrega kritiškega odziva in novinarstva? Domnevamo, da ministrstvo za kulturo in vlada o tem razmišljata. Kaj hočeta naučiti prihodnje generacije? Da kakovost ni pomembna? Da so reklame v medijih pomembnejše kot kakovostni prispevki? Gremo torej s slabega na slabše in še na slabše in še na slabše," so zapisali.
Dodali so, da so v enoti v prvi bojni vrsti za uravnoteženost, in podali primer: "Če npr. gledališka kritičarka oziroma kritik porabi čas za ogled predstave in seveda nujno branje besedila, na podlagi katerega je predstava nastala, in potem za pisanje kritike, mora za to prejeti temu primerno plačilo. Tako je stvar uravnotežena. (Tukaj seveda posebej ne navajamo časa in sredstev, ki ga je in ga mora kritičarka ali kritik nenehno vlagati v izobrazbo, v spremljanje teorije in novosti v domačem in tujem prostoru in seveda ostalih umetniških zvrsti, ker se nam to zdi samoumevno.) Uravnoteženost je v medijih in povsod drugje nujna, topogledno ima vlada prav."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje