Grafični zavod s tiskarno za bakroreze je slovenski plemič, učenjak in polihistor na gradu Bogenšperk ustanovil 12. aprila 1678, ta dan pa zaznamujemo tudi kot začetek prvega velikega poglavja v grafični umetnosti pri nas. Spomin na pomemben Valvasorjev prispevek na gradu Bogenšperk te dni obujajo z mednarodnimi grafičnimi dnevi, ki bodo od danes znova oživili nekdanjo grafično delavnico. V klasičnih tehnikah globokega in visokega tiska bo tam ustvarjalo šest mednarodno uveljavljenih grafikov, njihove stvaritve pa bodo od 4. septembra razstavljali v grajski galeriji.
Na Bogenšperku bodo do 11. julija ustvarjali slovenski grafiki Hamo Čavrk, Črtomir Frelih, Svetlana Jakimovska Rodić, Jožica Medle in Janko Orač ter Nevenka Arbanas iz Zagreba, njihove grafike pa bodo ostale na gradu kot del Grafične zbirke Bogenšperk. Na grad vabijo tudi v sredo, ko se bodo ob 20.00 umetniki pogovarjali o grafiki nekoč in danes.
Delavnica, v kateri so natisnili Slavo vojvodine Kranjske
S projektom, ki nastaja v sodelovanju Javnega zavoda Bogenšperk, Tehničnega muzeja Slovenije, Galerije Božidarja Jakca Kostanjevica na Krki ter slikarja in grafika Orača, želijo na eni strani opozoriti na začetke grafične umetnosti v Sloveniji, obenem pa vzpostaviti kakovostno grafično zbirko z mednarodno umetniško produkcijo na Bogenšperku.
Valvasorjeva grafična delavnica je delovala 11 let in v tem času natisnila vse bakroreze, ki so nepogrešljiv del njegovih knjig, vključno z bakrorezi v Slavi vojvodine Kranjske (1689). Dragocena je bila bogata zbirka več kot 8.000 grafičnih listov, ki si jih je Valvasor pripeljal iz potovanj po Evropi, dopolnil pa jih z grafikami domačih, bogenšperskih umetnikov. Leta 1685 je grafične liste tematsko uredil ter dal vezati v 18 zvezkov velikega formata.
Tako imenitne knjižnice, s kakršno se je ponašal grad Bogenšperk, ni bilo najti daleč okoli, vendar jo je moral Valvasor zaradi velikih stroškov, povezanih ravno z delovanjem grafične delavnice in izdajo znamenite Slave vojvodine Kranjske, prodati, zato njene dragocenosti še danes hranijo v zagrebški metropolitanski knjižnici.