Pred nedavnim so ga prodali na dražbi londonske hiše Sotheby’s, kjer se niso ušteli pri prvotnih ocenah, za koliko bi ga lahko prodali. Upali so na znesek med 300.000 in 500.0000 funti, nov lastnik pa je bil pripravljen odšteti celo nekaj več, in sicer ga je kupil za 584.750 funtov.

Picasso je prstan oblikoval po prepiru, ki ga je imel par med romantičnim sprehodom čez pariški most Pont Neuf. Umetnik je Dori Maar očital, da je za njen rubinov prstan zamenjal eno od svojih del, užaljena Dora pa je slikarja utišala tako, da si je prstan snela z roke in ga zabrisala v Seno.

Pozneje je obžalovala prenagljen odziv in angažirala pomoč pri dvodnevnem iskanju izginulega nakita. Tudi Picassu je bilo žal za izrečene besede, zato se je odločil, da ji sam izdela nov prstan. Tega krasi medaljon z Dorinim portretom v prepoznavni Picassovi maniri.

Pri Dori Maar vse do njene smrti
Fotografinja ga je imela pri sebi vse do svoje smrti leta 1997. Takrat so ga kot del njene dediščine na pariški dražbi prodali za približno 100.000 funtov, nova lastnica pa ga je menda nosila le ob redkih priložnostih. Dvajset let pozneje se je njegova vrednost povečala. Londonska hiša Sotheby’s ga je prodajala na dražbi drobnih predmetov in umetnin, ki niso večje od ene strani v katalogu.

V majhnem prstanu ujeta umetnikova vizija
Zgodba o prstanu doslej ni bila kaj dosti znana, besede Thomasa Bomparda iz dražbene hiše povzema Telegraph. "A ko ga enkrat vidiš, ga nikoli več ne pozabiš. Ne gre za relikvijo. Narejen je bil za roko Dore Maar," pravi in nadaljuje: "Picasso je svet zajel v tako drobnem merilu, da lahko na prstu nosimo celotno umetnikovo vizijo. Včasih lahko najmanjše stvari obsegajo celoten univerzum misli in čustev. Takšen je tudi ta prstan - intimno delo, ki nam omogoča vpogled v skrivnosti, ki jih sicer ne bi poznali."

Kdaj točno je Picasso izdelal prstan, ni znano, gotovo pa nekje med letoma 1936 in 1939. To je bilo obdobje španske državljanske vojne, na katero se je v Parizu živeči slikar kritično odzival tudi na svojih platnih. Najbolj znana je monumentalna Guernica, ki jo je slikar izdelal za španski paviljon Mendarodne razstave v Parizu po bombardiranju tega baskovskega mesteca (prav Dori Maar pa se moramo zahvaliti za fotografsko dokumentiranje nastajanja slike). Bolj oseben pa je verjetno Ribolov v Antibih, ki je nastal po usodnem padcu njegove domače Barcelone.

Burno razmerje z Doro Maar se je začelo leta 1935, ko ju je predstavil pesnik Paul Éluard. Trajalo je vsaj devet let, vmes pa slikar nikoli ni zares prenehal videvati Marie-Thérèse Walter, leta 1943 pa je že začel ljubimkati s svojo naslednjo sopotnico, Françoise Gilot.

Na nedavni dražbi so prodajali tudi dela Vincenta Van Gogha, Cézanna, Picassa, Freuda in drugih, vsega skupaj pa zbrali 20,931.250 funtov.