Resolucija po presoji ministrstva ne prinaša prelomnih sistemskih novosti, temveč poskuša smiselno in konstruktivno nadgraditi tiste strukturne rešitve, ki so se že pokazale za uspešne in pozitivne, pomembno pa je, da pri tem upošteva posledice, ki jih je kulturno-kreativnemu sektorju povzročila pandemija. Osnutek resolucije bodo poslali v medresorsko usklajevanje predvidoma 22. oktobra.

Na ministrstvu za kulturo ocenjujejo, da je "majhno število pripomb odraz skrbne priprave celovite in heterogene strategije na področju kulture za obdobje osmih let in potrditev, da ministrstvo za kulturo v resoluciji celostno obravnava in povezuje različna področja". Nekaj krovnih organizacij je za STA vseeno razkrilo pripombe, ki so jih posredovali ministrstvu.

Asociacija: Zastarelo dojemanje resorja
V Asociaciji menijo, da predlog Nacionalnega programa za kulturo (NPK) spremlja kar nekaj težav. Med drugim se jim zdi problematično "precej zastarelo videnje resorja kulture kot tistega, ki naj bi se posvečal narodni identiteti in podobnim usmeritvam, medtem ko je jasno, da imata kultura in umetnost izkazano cel kup drugih kvalitet". Kot težavo poudarjajo tudi izjemno ohlapnost dokumenta. Ta je po njihovi oceni sicer bolj posledica preteklih slabih zakonodajnih sprememb.

Na področju nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi pa kot problematično ocenjujejo videnje, ki namiguje, da sta področji preobsežni. "Neprimerno je tudi pavšalno potiskanje navedenih področij v zasebni sektor, saj četudi gre za pravne osebe zasebnega prava, je ta kategorija tako obsežna in raznolika, da je preprosto nesprejemljivo, da bi strateški dokument kar vse pometal v en koš," so zapisali.

Glosa: Sprejetje dokumenta bi zaustavilo razvoj za deset let
V Sindikatu kulture in narave Slovenije – Glosa pa so že v uvodu predloga NPK-ja naleteli na "nedopustno strankarsko – ideološko propagando, ki želi zanikati sedem desetletij narodove kulture ter nas vrniti v zatohlost 19. stoletja, v razmerja gospodarjev in hlapcev, kulturo laži, strahu in sprenevedanja". Med drugim ostro nasprotujejo "postulatom o fleksibilnem sistemu financiranja kulture; spreminjanju predpisov, ki zavirajo fleksibilnejše delo javnih zavodov; združevanju javnih zavodov; prenovi meril za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik ter meril in kriterijev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev".

"Fleksibilizacijo" v Glosi prepoznavajo kot grožnjo, "ki sledi neoliberalni logiki, ki ne bogati, marveč siromaši, ki na koncu ne prinese drugega kot zgolj izginevanje/ukinjanje delovnih mest ter individualno in kolektivno stisko". "Poprava predpisov, ki se po dojemanju vlade v praksi ne upoštevajo na njej sprejemljiv način, je neprimerna in nevarna pot," še opozarjajo.

V Glosi ocenjujejo tudi, da bi bilo osnutek NPK-ja treba zavrniti po načelu "rajši nič kot zanič". Menijo namreč, da ga je mogoče razumeti "kot paravan kulturne revolucije, zaradi česar bo razvoj za kakšno desetletje zastal". V njem je po zapisu sindikata "mogoče zaslutiti napoved kulturnega boja, predrugačenje narodne kulture in spodbujanje nacionalizma ter težnje po podržavljanju ključnih institucij, da nam bodo vsilile enoumje".

Društvo pisateljev: Pogrešajo jasno strategijo
Temeljito branje osnutka po presoji Društva slovenskih pisateljev (DSP) ne daje prepričljivega vtisa, da gre za strategijo kulturne politike za naslednje osemletno obdobje. "Ko prebiramo cilje NPK-ja, prevlada vtis, kot da beremo popis nalog ministrstva za kulturo, s katerim to utemeljuje svoja pričakovanja glede višine deleža znotraj vsakokratnega proračuna ali morda poročilo o porabi sredstev proračuna," so pojasnili.

Med 14 cilji najdejo le tri cilje strateškega značaja: decentralizirati slovenski kulturni prostor, okrepiti navzočnost kulturnih vsebin v medijih in spodbuditi refleksijo o kulturnih dosežkih ter okrepiti mednarodno promocijo slovenske kulture in doseči večjo prepoznavnost Slovenije in njene kulturne dejavnosti v mednarodnem okolju.

Podobne ugotovitve kot za osnutek NPK-ja v celoti veljajo tudi za področje knjige in založništva, pet od šestih ciljev znova predstavlja že do zdaj znane naloge omenjenih instanc. Strateško pomembne posledice bi lahko imel le šesti cilj, ki opredeljuje pomembnost Mladinske knjige Trgovine kot strateške državne naložbe.

Pohvaliti velja odločitev, ki je bila sprejeta že mimo NPK-ja, da bo ministrstvo namenjalo več sredstev za spodbujanje založniške dejavnosti, so še zapisali v DSP-ju, kjer so obenem presenečeni, da sta pri mednarodni uveljavitvi slovenske literarne in publicistične dejavnosti omenjeni le predstavitev Slovenije kot častne gostje na sejmih v Bologni in Frankfurtu ter podpora prevajanju slovenske literature v tuje jezike. To je po mnenju pisateljev preskopa opredelitev.

Knjižničarji: Vloga knjižnic ostaja spregledana
V Združenju splošnih knjižnic so pričakovali, da bodo v predlogu knjižnice nosile pomembnejšo vlogo in da jih bo država prepoznala kot pomembne nosilke bralne pismenosti ter bralne kulture, so zapisali. "Glede na stanje bralnih navad, ki ni spodbudno, bi v knjižnicah pričakovali, da bo država v dokumentu oblikovala ogrodje za skupno nacionalno strategijo za spodbujanje branja, saj so prizadevanja vseh akterjev ta trenutek zelo razdrobljena," so pojasnili.

Obenem so od dokumenta, ustvarjenega za relativno dolgo časovno obdobje, pričakovali večjo mero ambicioznosti in smelejšo razvojno naravnanost. "V takšnem dokumentu ne bi pričakovali propagande o dosežkih trenutnega vodstva ministrstva za kulturo, to tudi naj ne bi bil okvir za pokroviteljsko nalaganje spodbujanja narodne zavesti iz časa čitalništva, saj je Slovenija samostojna država in kultura je v takšnih okoliščinah sama po sebi nosilka narodove identitete in narodne zavesti," so zapisali.

Do dokumenta pa knjižničarji niso le kritični, ampak ga v nekaterih delih podpirajo, denimo v decentralizaciji slovenskega kulturnega prostora in poenotenju meril za sofinanciranje javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so občine, med njimi so tudi splošne knjižnice.

Jezikoslovci bi želeli biti vključeni v pripravo
Splošni vtis ob branju predloga resolucije z vidika jezikovne politike je, da so se pripravljavci besedila skušali v čim večji meri nasloniti na obstoječo resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko, kar je po presoji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC-ja SAZU-ja dobro. "Zato je toliko bolj opazno, kar je v osnutku NPK izpuščeno" – to pa je priprava novih temeljnih slovarjev in priročnikov za slovenski jezik. Izpust si predstojnik inštituta Kozma Ahačič razlaga zgolj kot napako pri povzemanju, "saj se je ministrstvo za kulturo sicer v tem mandatu izkazalo kot zelo naklonjeno dejavnostim na področju slovaropisja in priprave jezikovnih priročnikov".

Obenem Ahačič pozdravlja novosti, kot so prizadevanja za uveljavljanje slovenščine v različnih aplikacijah in na različnih pretočnih storitvah, pogreša pa boljšo umestitev skrbi za jezike manjšinskih skupnosti, jezikovne komponente pa bi si želel še v poglavjih o filmu in uprizoritvenih umetnostih, predvsem pa v medijih.

Likovni umetniki: Zadovoljni z NPK-jem na področju vizualnih umetnosti
Pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) so zapisali: "Vizualna kultura in umetnost, predvsem likovna, sta v Sloveniji že dolga leta prezrto področje, ki je prepuščeno skoraj naključnim posegom države vanj. Ta predlog vzpostavlja temelje za njegov razvoj, za nujen enakopraven odnos med izvajalci in uporabniki. Naslavlja vse ključne probleme, kot so digitalizacija, virtualizacija, trg umetnin, varovanje avtorskih in sorodnih pravic (kolektivnih in individualnih) na področju vizualnih umetnosti," so prepričani pri ZDUS-u.