Omenjene rokopise strokovnjaki izpostavljajo kot dokaz afriške tradicije učenjaštva, zaradi njih pa je Timbuktu obveljal za epicenter afriške intelektualne dediščine. V tem mestu so namreč odkrili tudi okoli 30.000 rokopisov, ki so veljali za izgubljene, z njihovim odkritjem pa do korenito zamajali stereotip o Afriki kot celini, ki nima pisane zgodovine. Dokumente so odkrili na več lokacijah, največ pod temelji hiš in v jamah v puščavi.

Dokumenti so na ogled v Johannesburgu
Predstavitev rokopisov so pripravili v Johannesburgu v Južnoafriški republiki, kjer si lahko ogledate izbor 16 najlepših rokopisov, okrašenih z izjemno kaligrafijo. Nekaj rokopisov iz Timbuktuja je bilo že predstavljenih v ZDA, vendar pa postavitev v Johannesburgu predstavlja povsem nove, doslej še nikoli razstavljene primerke.

Južnoafriški predsednik Tabo Mbeki vodi tudi projekt, s katerim želijo rokopise zaščititi pred nezakonito prodajo, in zanje v Timbuktuju zgraditi posebno knjižnico. Mbeki je med drugim organiziral tudi dobrodelno večerjo, na kateri so zbirali sredstva za ohranitev rokopisov. Na prireditvi je med drugim dejal, da Afričani tudi prek prevajanja in ohranjanja rokopisov lahko ponovno vzpostavijo samospoštovanje, ponos, čast in dostojanstvo.

Pomembni zgodovinski dokumenti
Timbuktu so okoli leta 1100 ustanovili tuareški nomadi, pred petsto leti pa je veljal za afriško kulturno in intelektualno prestolnico. V mestu je zrasla tudi vrsta zasebnih knjižnic, v Timbuktu pa so z vseh krajev prihajali tudi študenti. Dokumenti iz Timbuktuja, katerih večina je še vedno nujno potrebna obnove, so pisani v arabskem jeziku in v več afriških jezikih, pripovedujejo pa zgodbo o mestu, ki je v srednjem veku pogosto igralo vlogo mirovnega posrednika med vojskujočimi se plemeni. Prav tako je iz njih razbrati tudi zmerno afriško različico islamske veroizpovedi, ki je tedaj prevladovala.