Gre za eno največjih dražb umetnin na Slovenskem v zadnjih letih, pravi Jaka Prijatelj iz antikvariata Antika Carniola 1989, ki dogodek organizira. Na dražbi, ki se bo odvila v Narodnem muzeju, bodo poskušali prodati nekaj manj kot 110 del, katerih skupna vrednost presega 400.000 evrov. Za primerjavo, na dražbi sodobne slovenske umetnosti, ki jo je novembra organiziralo Društvo likovnih umetnikov Ljubljane, so prodajali 54 umetnin v skupni vrednosti slabih 110.000 evrov. Po poročanju TV Slovenija so jih prodali 12 za nekaj manj kot 11.000 evrov.

Po drugi strani je skupna cena vseh ponujanih del na bližajoči se dražbi antikvariata Antika Carniola 1898 več kot polovico manjša od izkupička odmevne lanske dražbe v Trstu, kjer so dela iz zbirke podjetnika ter zbiratelja Vanje Lokarja prodali za približno milijon evrov (celotna zbirka je bila ocenjena na okoli 800.000 evrov). Prav tržaška dražba, na kateri je največ prodanih del odšlo k zasebnim zbirateljem iz Slovenije, nekaj malega tudi v tuje roke, je dala slovenskemu umetniškemu trgu novo spodbudo. "Tržaška dražba je bila velika spodbuda za vse. Bila je res kakovostna. Tudi letos so bili uspešni s prodajo, kar je izvrstno. Gre za pozitivno konkurenco, s katero vsi pridobimo, saj oživlja trg," meni Prijatelj.

"Pred nastopom krize se je kupovalo vse mogoče"
Kot kaže, se kriza umetniškega trga počasi vendarle približuje koncu, razlaga. V svetu to že nekaj let dokazujejo rekordne cene, pri nas je stanje sicer še vedno daleč od tistega izpred leta 2008, pa vendar so številne dražbe v zadnjem času za galeriste razlog za upanje na boljše čase. "Po krizi je bilo stanje na umetniškem trgu v Sloveniji zelo klavrno. Nekateri so morali zapreti galerije, drugi pa smo prodajali tudi lastne zbirke, da smo lahko plačevali najemnine. Je pa res, da je bil pred tem interes pretiran, spodbujen predvsem s tajkunstvom. Kupovalo se je vse mogoče in neselektivno. Vse se je odvijalo na zasebni ravni. Zato upam, da se bo zdaj s temi dražbami počasi spet vzpostavil normalen trg," pove Prijatelj.

Sam se s prodajo starin in umetnin ukvarja že skoraj vse življenje (Carniola posluje od leta 1989), v katerem je nabiral številne izkušnje in vzpostavljal zaupanje z lastniki, ki so predpogoj za organizacijo tako obsežne dražbe. Za katero od slik, ki jih bo mogoče v nedeljo kupiti na dražbi, se je z lastniki dogovarjal tudi deset let ali več, pravi. "Kadar si želimo res kakovostno delo z dobro provenienco iz družine z dobrim poreklom, je potrebnega lahko tudi veliko časa, da se vzpostavi pravo zaupanje. "

Vidna imena slovenskega ustvarjanja zadnjih treh stoletij
Z naborom del, ki jih je zbral za letošnjo dražbo, je zadovoljen. Pregled dražbenega kataloga pokaže vrsto zvenečih imen od 18. do konca 20. stoletja, ki so gotovo zbudila zanimanje zbirateljske javnosti, kar pa v resnici ne zagotavlja tudi uspešne dražbe, pravi Prijatelj.

Tu je cela vrsta grafičnih del, od Jakca, Spacala, Černigoja, Preglja, Kralja in Makuca, tudi Kandinskega, ki so cenovno relativno dostopna. Od oblikovalskih izdelkov je na voljo Plečnikovo in Fabianijevo pohištvo, prav tako avantgardni servis za čaj, ki je z vprašajem pripisan Avgustu Černigoju. Med platni sta na primer dva ženska portreta Mihaela Stroja, na enem gre za podobo Luize Pesjakove iz leta 1850 (izklicna cena dela je 8.500 evrov), ženski akt Ivane Kobilce (24.000 evrov) in podoba počivajočega dekleta Gojmirja Antona Kosa (33.000 evrov). Med mlajšimi deli je diptih Siejalec Irwinov iz leta 1955 (12.500 evrov). Najvišja izklicna cena spremlja Konjičke Zorana Mušiča, 46 x 74 centimetrov veliko platno s prepoznavno slikarjevo motiviko iz leta 1952. Delo je vsekakor vredno nakupa, pravi Prijatelj. Gre za sliko, ki je krasila naslovnico razstavnega kataloga italijanske razstave v Galeriji Poleschi Arte leta 1998. Po sliki je bil narejen tudi plakat za razstavo, zanimiva pa je še zaradi nedokončane slike na hrbtni strani. "Ima vse elemente za dobro prodajo, ampak ni nujno, da bo tako. Predvidevamo lahko vse, vendar na koncu zna marsikaj presenetiti. V tem je čar dražb," razlaga.

Najbolj transparenten način prodaje umetnine
Na dražbi je prodaja boljša, saj je večja koncentracija vsega, pove. "Tudi za lastnika je dražba najbolj transparentna. Morali bi imeti neki pregled cen, ki se dosežejo na dražbah, kar bi ponujalo relevanten podatek za primerjavo in določanje cen." Običajno dobijo nekaj ponudb tudi pisno, največ kupcev sodeluje neposredno na dražbi, kakšne reči pa se prodajo tudi po njej. Če se lastnik strinja, se lahko namreč delo takrat kupi po izklicni ceni, vendar pa temu niso vedno naklonjeni in včasih se cene celo dvignejo.

Precej zanimanja za Lubardo in Meštrovića
Katera dela bodo najbolje prodali, Prijatelj težko napove. Na samem trgu je še vedno veliko zanimanja za slovenske impresioniste, tudi za Zorana Mušiča, Gojmirja Antona Kosa in seveda, Ivana Kobilca je kraljica, pravi. "V trgovini me precej sprašujejo po Pogačnikovih grafikah, tujci pa po partizanski grafiki Iveta Šubica. Irwini so zdaj velike zvezde. So tudi mednarodno bolj vpeti, kar pomeni, da jih je mogoče prodati tudi v tujini, medtem ko naše impresioniste težko." Kupci svojih želja in namer pred dražbo običajno ne napovedujejo. Zanimivo je, da sta pred dražbo največ zanimanja zbudila delo črnogorskega slikarja Petra Lubarde in avtoportretna skulptura Ivana Meštrovića.

Ne smemo pozabiti na mlade generacije
V mlajše avtorje sam nima toliko vpogleda, meni pa, da bi morali ravno njim omogočati večjo dostopnost na dražbah. "S tem bi oživeli celoten trg za starejšo in trenutno umetniško produkcijo. Če ena generacija zaspi, nastane velika luknja, kot pri vseh drugih stvareh."

Pred dražbo, ki bo potekala v nedeljo ob 18.00 v atriju Narodnega muzeja Slovenije, si bo umetnine mogoče ogledati danes med 15.00 in 18.00 in jutri med 10.00 in 18.00 ter v nedeljo med 10. in 13. uro v stari čitalnici Narodnega muzeja.