Christian Bormann je povedal, da je na 80 metrov dolgo ruševino naletel že leta 1999, vendar tega takrat ni želel razkriti javnosti iz strahu, da bi jo dokončno porušili. Tako zdaj nekateri nemški mediji poročajo, da gre za pred kratkim odkrito ostalino iz časa, ko je svet delila železna zavesa, je pa res, da je Bormann šele pred dvema tednoma seznanil javnost s svojim odkritjem.

Potrditev ugotovitev ljubiteljskega zgodovinarja
Oddelek za kulturne zadeve berlinskega senata je sporočil, da bo ostanek opečnatega zidu ohranjen kot spomenik. Deželni urad za spomeniško varstvo je tako zagnal postopek za dodelitev tega statusa ostanku zidu v bližini postaje hitrega vlaka Schönholz na severu Berlina. S tem so tudi potrdili Bormannovo ugotovitev, da gre res za ostanek prvotnega Berlinskega zidu.

Edinstven zgodovinski dokument
Prvotno je ta opečnati zid ločil zemljišča od sosednje železniške postaje, je še sporočil senat. Med gradnjo zidu, ki se je začela leta 1961, so zid opremili z blokirnimi elementi, namenjenimi preprečevanju poskusov pobega. Klaus Lederer, berlinski senator, pristojen za kulturne in evropske zadeve, je dejal, da gre v primeru ostankov Berlinskega zidu za edinstven zgodovinski dokument, ki priča o nekdanji delitvi mesta.

5. februar ni bil naključno izbran
Objava odločbe o spomeniški zaščiti je padla na tako imenovani Zirkeltag, saj namreč 5. februarja 2018 mineva 28 let in 88 dni od padca zidu, ki je prav toliko let in dni delil Berlin. Vzhodnonemška oblast je začela zid graditi 13. avgusta 1961 oziroma so na ta dan začrtali mejo med sektorji in tako se je ta dan zapisal v zgodovino kot dan začetka gradnje zidu.

Začetek konca evropskih totalitarizmov
150 kilometrov dolga sofisticirana različica zidu je bila visoka 3,5 metra in je seveda usodno zaznamovala ljudi na obeh straneh zidu. V spomin - in opomin - na nekdanji zid so med letoma 2000 in 2006 uredili mestno pohodniško in kolesarsko pot, imenovano Mauerweg, torej pot ob zidu, ki poteka po točkah v mestu, kjer so še vedno vidni ostanki zidu in žice, stražnih stolpov ter drugih pomnikov zgodovine.

Berlinski zid je padel 9. novembra 1989 in to je bil tudi najočitnejši začetek konca totalitarnih režimov v Evropi.