Razstava, ki na ogled postavlja predmete, pridobljene iz različnih institucij, bo na ogled do 23. marca.
Nekaj zgodovinskih dejstev, ki jih izvemo na razstavi oz. katalogu, je zanimivih in pretresljivih. V času Ilirskih provinc (1809–1813), ki so obsegale velik del slovenskih dežel, je bila na tem ozemlju homoseksualnost dekriminalizirana. No, ker niso bile omenjene, so bile z Napoleonovim kodeksom dekriminalizirane tudi prakse čarovništva, krvoskrunstva, krivoverstva in bogokletstva. To je bilo sicer le kratkega veka. Pa vendar je potem omembe vredno šele leto 1977, ko je Slovenija kot prva republika v SFRJ dekriminalizirala sporazumne homoseksualne odnose med moškimi.
Legendarni nastop Helene Blagne
Z naslovom Prostori gibanja – 40 let LGBT-skupnosti v Ljubljani so želeli nakazati tako fizične prostore, v katerih je skupnost delovala, kot prostore, ki jih je s svojim delovanjem dosegala. Avtorici razstave sta Corinne Brenko in Suzana Tratnik, ki sta za razstavo našli artefakte, kot so dokumenti srečanj, posvetov in konferenc LGBT-skupnosti ali pa fotografsko gradivo, denimo nastopov Severine ali Helene Blagne v Roza disku v 90. letih. Njen nastop je imel zaradi njenega statusa vrhunske dive med slovenskimi pevkami izreden simboličen pomen. Že sam naslov razstave nas spomni, da so bila za skupnost pomembna 80. leta, desetletje vzpona družbenopolitičnih gibanj. Leta 1984 je bil tudi organiziran festival Magnus: homoseksualnost in kultura. Festival Magnus je sicer tiste aprilske dni leta 1984 predstavljal LGBT-filme, revije, potekala so predavanja, deloval je gejevski disko. Osemdeseta so bila leta, ko se je precej govorilo o identiteti ali identitetnih stiskah istospolno usmerjenih. Številna besedila so o gejih govorila kot o političnih subjektih, ki so – tako Nataša Velikonja v katalogu razstave – zastavljeni revolucionarno oziroma geji naj bi bili ozaveščeni subjekti, ki delujejo progresivno.
"Preden smo bile feministke, smo bile lezbijke"
Filozofinja in teoretičarka Marina Gržinič je zgornje besede izrekla leta 2011, torej še pred referendumom o predlogu novega družinskega zakonika, ki bi pravice registriranih istospolnih zvez izenačil s pravicami heteroseksualnih zakonskih parov in ki je bil zavrnjen. Boj za pravice istospolno usmerjenih se pogosto povezuje s prizadevanji za dekolonializem in boj proti rasni diskriminaciji v kontekstu tega, da gre pri vseh za prizadevanje za širitev človekovih pravic.
Razstava med drugim izpostavi zmago skupine Sestre na Emi leta 2002. Zmago je sicer spremljala spornost glede telefonskega glasovanja, ki naj bi odločilo v korist Karmen Stavec, vendar je bilo zaradi tehnične napake razveljavljeno. Sestre so postale vseslovenski fenomen, čeprav je menda tedaj obstajala celo zaskrbljenost, da bi lahko spor glede Sester negativno vplival na vključevanje Slovenije v Evropsko unijo.
Na razstavi so zanimivi tudi fotografski dokumenti o srečanjih mednarodnih LGBT-gremijev, ki govorijo o tem, da gre za mednarodno vplivno skupnost. Posebno poglavje je namenjeno epidemiji okužbe z virusom HIV, ki je močno zaznamovala skupnost istospolno usmerjenih v drugi polovici osemdesetih let. Predvsem zaradi učinkovitih zdravil se o bolezni, ki je bila v Jugoslaviji prvič diagnosticirana leta 1985, danes ne govori veliko, proti koncu osemdesetih pa je vladala panika. Tudi tisti, ki smo v devetdesetih obiskovali osnovno šolo, se lahko spomnimo predvajanja filmov o obolelih za virusom HIV pri predmetu etika in morala. Leta 1987 je bil celo odpovedan festival Magnus, ker naj bi predstavljal tveganje za širjenje virusa HIV. Kot lahko preberemo na razstavi, so festival na koncu odpovedali Magnusovi aktivisti in namesto njega 25. maja organizirali Dan mobilizacije proti aidsu.
Že leto prej pa so člani Magnusa skupaj s Cankarjevim domom organizirali tridnevni dogodek dnevi aidsa, ki so pomenili prvo sodelovanje med gejevskimi aktivisti in zdravstveno stroko. Ob tem je pred kratkim umrli psiholog in eden prvih aktivistov LGBT-skupnosti v Sloveniji Bogdan Lešnik izpostavil neprimernost izraza 'rizične skupine' v povezavi z istospolno usmerjenimi in poudaril, da je mogoče govoriti o tveganem vedenju in tveganih praksah ne glede na spolno usmerjenost. Prizadevanj za destigmatizacijo istospolno usmerjenih in okuženih z virusom HIV je bilo precej, obstajala je celo oddaja Roza val, ki jo je predvajala radijska postaja Val 202.
Pomemben rez v historiatu LGBT- oziroma LGBTQ+-skupnosti je prineslo leto 2022, ko je bila uzakonjena pravica istospolnih partnerjev do posvojitve otrok. Kljub vsem tem pomembnim korakom pa je LGBTQ+-skupnost pogosto še vedno žrtev dejanj nestrpnosti in stigmatizacije. Tudi zato je še bolj kot razstava, ki je le eden od dogodkov znotraj projekta 40 let LGBT-skupnosti, ki je zasnovan v partnerstvu Društva ŠKUC, Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Mestnega muzeja Ljubljane ter v sodelovanju z drugimi področnimi organizacijami, pomemben katalog, ki z mnogo dobro berljivimi in tehtnimi besedili osvetli problematiko skupnosti LGBT v zadnjih 40 letih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje